Slovenija dobro izpolnjuje podnebne cilje

Podnebno ogledalo 2018, ki ga je pripravila ekipa Instituta v sodelovanju z deležniki na podlagi zbirke obsežnih podatkov v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, povzema glavne ugotovitve izvajanja že sprejetih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za leto 2017. Hkrati vključuje vse elemente za pripravo Tretjega letnega poročila o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 (OP TGP). Podnebno ogledalo vključuje pregled izvajanja ukrepov, financiranja ukrepov, glavnih kazalcev in podaja poročila za izboljšanje. V letu 2018 postavlja v središče ukrepe na treh področjih, to so: energetska revščina, elektromobilnost in sistemi daljinskega ogrevanja.

Podnebno ogledalo 2018 kaže, da je Slovenija še zmeraj na poti k doseganju nacionalnega cilja, kljub dejstvu, da so se emisije v letu 2016 povečale. Emisijska produktivnost, ki spremlja okoljsko učinkovitost gospodarstva, kaže, da je BDP zrasel na račun okolja. Ravno tako so se v letu 2016 dvignile škodljive subvencije, ki so v nasprotju z doseganjem ciljev zmanjšanja emisij in so znašale 123,6 milijona evrov. Za spodbujanje ukrepov za zmanjševanje emisij v javnem sektorju, gospodinjstvih in prometu pa je bilo istega leta namenjenih 24,6 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar je 52 odstotkov manj kot leto prej. Premik v pravo smer na področju prometa predstavlja izdelava Celostnih prometnih strategij, na voljo so tudi finančna sredstva za vzpodbujanje trajnostne mobilnosti, predvsem kolesarstva. Že dlje časa pa se znatna finančna sredstva namenjajo za prenovo stavb.

Po besedah direktorice Direktorata za okolje Tanje Bolte Slovenija letne cilje zmanjševanja emisij dosega. Zadnji podatki emisij, ki niso zajeti v shemi EU za trgovanje z emisijami, kažejo, da so bile le-te za 9,9 odstotka nižje od letnega cilja, v primerjavi z letom 2005 pa so se zmanjšale za približno pet odstotkov. V letu 2016 je promet predstavljal največji delež v strukturi emisij, in sicer kar 51 odstotkov. Sledijo mu kmetijstvo (16 odstotkov), stavbe (12 odstotkov), industrija (10 odstotkov) in sektor proizvodnje električne energije in toplote (pet odstotkov). Prvi podatki pa kažejo, da se bodo emisije v letu 2017 nekoliko zmanjšale. Kot je poudarila, v Sloveniji izvajamo vrsto ukrepov v pristojnih ministrstvih. Da bi bila njihova učinkovitost v prihodnje čim večja, bo treba še dodatno okrepiti sodelovanje z vsemi deležniki na horizontalni in vertikalni ravni, saj bo le tako mogoče doseči zastavljene cilje.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan mag. Stane Merše je povedal, da je Podnebno ogledalo prednostno namenjeno spremljanju izvajanja OP TGP, ki že danes vključuje večino ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev v letu 2020 na področjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz sprejetih akcijskih načrtov. Želijo si, da bi z nadgradnjo projekta Podnebna pot 2050 v prihodnje še bolj povezali enotno obravnavo in spremljanje politik na vseh teh področjih. Podnebno ogledalo ugotavlja, da je največji izziv promet, ki predstavlja več kot 50-odstotni delež, od tega pa dve tretjini padeta na osebni promet. Po drugi strani je spodbuden trend, da se končno povečuje število prevoženih kilometrov v javnem potniškem prometu. Poleg tega je spodbudno tudi to, da se povečujejo sredstva za oblike trajnostnega prometa, tako za podporo prometu kot tudi za izgradnjo infrastrukture. To je po mnenju mag. Staneta Meršeta tudi eden izmed pomembnih ciljev, ki jih zasledujemo. Izpostavil je predvsem področje stavb, ki danes prispevajo 12 odstotkov emisij, saj so se te emisije v obdobju 2005-2014 znatno zmanjšale, za skoraj 50 odstotkov, in so zelo blizu ciljev, čeprav se v zadnjih dveh letih ponovno povečujejo. Stavbe v gospodinjstvih predstavljajo okrog osem odstotkov in tu je bilo v zadnjem obdobju narejenega največ. Če ne bi bilo zmanjšanja emisij v tem sektorju, ki približno uravnoteži povečanje emisij v prometu, bi Slovenija danes imela velike težave. V stavbah smo namreč prihranili skoraj milijon ton emisij. Ob tem pa so se zmanjševale tudi emisije v industriji in nekaterih drugih sektorjih.

Podnebno ogledalo bo vsakoletna publikacija, ki spremlja izvajanje podnebnih ukrepov. Namenjena je v podporo odločanju za izboljšanje obstoječih podnebnih ukrepov. Prva izdaja Podnebnega ogledala 2018 daje pomemben vpogled v današnje stanje in s tem osnovo za načrtovanje podnebne politike v obdobju 2020-2030 ter oblikovanje vizije do leta 2050.