Včeraj je potekala redna letna konferenca Obnovljiva in učinkovita raba energije za Slovenijo do 2030.
Konferenco je pripravila Zveza društev za biomaso Slovenije v sodelovanju z Državnim svetom (DS) in Lokalno energetsko agencijo za Spodnje Podravje. Uvodoma so udeležencem konference predstavili finančne spodbude za okoljske naložbe in podporno shemo za elektriko iz OVE in SPTE ter pomembne premike, ki so se zgodili v zadnjem letu na področju sistema spodbud in načrtovanja razvojne strategije prehoda na obnovljive vire energije. Poleg tega so med drugim razpravljali še o gradnji hidroelektrarn za zagon gospodarstva, prvi vetrni elektrarni v Sloveniji, strateškem planiranju izrabe OVE in načrtovanju URE, proizvodnji in rabi lesnih goriv v Sloveniji ter o družbeni sprejemljivosti biodizla in bioplina v Sloveniji.
Predsednik DS Mitja Bervar je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril, da se Slovenija, tako kot druge države, nahaja na razpotju, ko lahko današnje izzive spremeni v jutrišnje priložnosti. Gre za izzive za podjetja, za prenos našega inovacijskega potenciala, raziskav in znanja, kako iz energetskih virov, ki so nam dani in jih imamo na razpolago v obilju, izluščiti čim več. Kot je še dejal, so velik izziv tudi nova delovna mesta, ki jih s sabo prinaša usmeritev v zeleno gospodarstvo in nove tehnologije. Ta potencial znaša kar 50 tisoč delovnih mest. Slovenija ima že nekaj uspešnih podjetniških zgodb, a žal smo na področju izrabe obnovljivih virov in energetske učinkovitosti na samem repu evropskih držav. Morda se še vedno ne zavedamo, da se bomo lahko iz krize izvili le, če bomo kot država in posamezniki razumeli, da so današnji energetski izzivi dejansko naša jutrišnja priložnost. Tudi zato Slovenija potrebuje Nacionalni energetski program za prehod na obnovljive vire do leta 2030, je poudaril Mitja Bervar.
Kot so v razpravi ugotavljali udeleženci, ima Slovenija idealne pogoje, da se pridruži najnaprednejšim državam sveta, ki se preusmerjajo v sonaravni razvoj. Slovenija si je pred 60 leti utirala pot med svetovne velesile na področju hidrogradnje, vendar sta danes gradnja novih hidroelektrarn in tudi izkoriščanje drugih OVE upočasnjena, pa čeprav je to za zagon slovenskega gospodarstva ključnega pomena. V izkoriščanju geotermalne energije, razen nekaterih izjem, ni ustreznih spodbud za preboj in razcvet. Z izjemnim bogastvom gozdov ne znamo gospodariti, čeprav smo v preteklosti imeli močno lesno predelovalno industrijo in tudi lesa za ogrevanje je bilo dovolj. Nedopustno je, da se po 25 letih preboja sodobnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso ne spodbuja ustrezna kombinacija s solarnimi kolektorji in toplotnimi črpalkami, izolacijo zgradb ter drugimi nujnimi ukrepi, ampak se nerazumno kar naprej spodbuja ogrevanje na plin, še posebno, če gre za kogeneracijske sisteme. Zaradi neustreznih sistemskih rešitev se tudi biodizel in bioplin v naši državi ne moreta uveljaviti. Zato po mnenju udeležencev konference v Sloveniji nujno potrebujemo novo, tristeberno organiziranost energetike na nivoju države z družbami za proizvodnjo električne energije iz termo elektrarn, jedrske elektrarne in za proizvodnjo električne energije iz vseh OVE ter Nacionalni energetski program za prehod na OVE do leta 2030. To je osnova za temeljni del prestrukturiranja našega gospodarstva in za sonaravni razvoj Slovenije. Država mora zato z ustreznimi ukrepi nujno podpreti ustvarjalnost in inovativnost naše družbe in omogočiti razvoj domače industrije, obrti in storitev v uvajanju obnovljive in učinkovite rabe energije in trajnostnega razvoja nasploh ter njihovo uveljavitev na svetovnem trgu. (pb)