Prihodnji teden bo v Ljubljani potekala konferenca na temo energetske revščine.
Energetska revščina postaja v Sloveniji vse bolj pereč problem, saj rast cen energije prehiteva rast dohodkov prebivalstva. Najbolj prizadene gospodinjstva z nizkimi dohodki, katerih ekonomski položaj je pogosto povezan s slabšo energetsko učinkovitostjo domovanja. Oboje je po navadi povezano tudi s slabšim zdravstvenim stanjem in socialno izključenostjo gospodinjstev. Ker gre za kompleksen problem, ki se dotika različnih sektorjev, je pomembno vzpostaviti sodelovanje med njimi.
Konferenca Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni, ki je del projekta REACH, je namenjena prav temu, da se v medsektorskem dialogu izpostavijo najbolj učinkovite rešitve za izziv energetske revščine, tako na praktični, kot tudi na strukturni ravni. V pogovorih s tujimi in slovenskimi strokovnjaki bodo iskali trajne rešitve za naslavljanje energetske revščine.
Projekt REACH ima sicer dva splošna cilja, in sicer: opolnomočiti gospodinjstva, da varčujejo z energijo in vodo ter tako znižajo svoje račune ter vzpostaviti energetsko revščino kot temo, ki zahteva prikrojene politike in ukrepe na lokalni, nacionalni in EU ravni. Da bi projekt dosegel omenjena cilja, si sodelujoči prizadevajo zbrati podatke in analizirati stanje na področju energetske revščine v Bolgariji, Hrvaški, Makedoniji in Sloveniji ter oblikovati definicije in priporočila za odločevalce, pritegniti lokalne deležnike in jih usposobiti za naslavljanje energetske revščine. Projekt si prizadeva opolnomočiti energetsko revna gospodinjstva, da varčujejo pri rabi energije in vode ter jim nuditi nadaljnjo podporo pri naslavljanju problema energetske revščine, motivirati odločevalce, da energetsko revščino naslovijo kot temo, ki zahteva prikrojene strukturne rešitve, jim posredovati priporočila za naslavljanje energetske revščine in vzpostaviti platformo za oblikovanje strukturnih rešitev na nacionalni in ravni EU.
Strateški cilji projekta REACH pa so: predstaviti načine za izkoreninjenje energetske revščine, ki so uporabni za delo v različnih državah in s tem spodbuditi ukrepanje drugod, zagotoviti dejavnosti v pilotnih regijah na dolgi rok in jih razširiti na druge zainteresirane lokacije ali države skozi nadaljnje usposabljanje dijakov v šolah, obiskovanje gospodinjstev in promocijo pristopa številnim deležnikom v EU ter zagotoviti, da energetska revščina dobi strukturne rešitve na lokalni, nacionalni in EU ravni.
Po razpoložljivih podatkih so slovenska gospodinjstva v letu 2015 za energente porabila v povprečju 6,7 odstotka vseh svojih razpoložljivih sredstev, kar je za 0,7 odstotne točke manj kot v 2012 in enako kot v letu 2000. Sicer je bil delež izdatkov za ta namen najmanjši v obdobju 2003–2005 (6,3 odstotka).