Center energetsko učinkovitih rešitev (CER) in Mestna občina Ljubljana sta gostila prvi Zeleni zajtrk GreenTech Innovation.
Dogodek je povezal različne akterje, ki lahko prispevajo k boljši strategiji razvoja in multiplikativnim učinkom zelenega krožnega gospodarstva in zelenim investicijam v Sloveniji in širše. Prav tako so s z dogodkom želeli dodati svoj prispevek k usklajenemu in podpornemu delovanju različnih politik za razvoj zelenega gospodarstva. Kot so izpostavili, bo v Slovenija samo s tesnim sodelovanjem deležnikov uspešni pri doseganju podnebnih ciljev, kot jih narekuje EU. Njihova izpolnitev bo ključna, če bo Slovenija želela preprečiti visoke kazni EU zaradi nedoseganja zastavljenih ciljev v prihodnjih letih.
Kot je v uvodu dejal predsednik Sveta zavoda CER in član uprave družbe Petrol mag. Rok Vodnik, se podnebnih sprememb danes vsi zavedamo in imamo cilje, vprašanje pa je, kako hitro in na kakšen način bomo do teh ciljev prišli. Trenutno je v načrtu priprava nacionalnih strategij na tem področju z mejniki do leta 2030 in 2050 in javne razprave, pri katerih bo CER aktivno sodeloval. Z aktivnim delovanjem na področjih trajnostne mobilnosti, trajnostne gradnje in nepremičnin ter inovativne energetike bo CER do junija pripravil predstavitev predlogov konkretnih rešitev na področju davkov, spodbud in zakonodajnih rešitev. Ampak, konkretne in operativne rešitve potrebujemo prej, je poudaril. Ko govorimo o razvoju zelenih tehnologij, zelenih investicij in zelenega gospodarstva bi po njegovem mnenju Slovenijo morali postaviti kot referenčno državo, po kateri se bodo zgledovali v tujini.
Izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar je v nadaljevanju predstavila dejavnosti zavoda, v okviru katerega delujejo tri sekcije, ki se tesno navezujejo na obravnavano tematiko. Kot je dejala, v CER v prihodnje želijo doseči merilne ukrepe, ki bodo k sodelovanju spodbudili ključne akterje z namenom pospeševanja zelenega gospodarstva.
Zeleno gospodarstvo vedno bolj pomembno poslanstvo slovenskih podjetij
Član kabineta evropske komisarke za promet mag. Violete Bulc Blaž Pongračič je v nadaljevanju srečanja izpostavil, da je razogljičenje prometa ena izmed prioritet evropske komisarke za promet. Dejstvo je, da se stroški podnebnih sprememb neprestano večajo. Opozoril je, da bo EU strategija 2050 od držav zahtevala, da postanemo ogljično nevtralna družba, ta scenarij pa zahteva povezovanje veliko sektorjev, od energije, prometa, kmetijstva, gradbeništva do industrije. EU zelene tehnologije vidi kot priložnost za razogljičenje. Na področju prometa je postavljenih več načinov kako priti do cilja in na posameznikih je odločitev, kakšen prevoz ali goriva bodo uporabili. EU komisija je ob tem že sprejela akcijski načrt za infrastrukturo in bolj učinkovita vozila, ki javnim podjetjem in državam narekuje, da vse nove nakupe usmerijo v brezogljična vozila. Poleg tega predlog večletnega finančnega okvirja EU načrtuje 25 odstotkov vseh sredstev za razogličenje in 60 odstotkov investicij na področju prometa za razogličenje.
Pred omizjem so udeleženci lahko spoznali tudi primera dobrih praks, ki so sad sodelovanja javnih in zasebnih partnerjev ter praviloma s sofinanciranjem z Evropskih sredstev. Projekt Urban-e, ki ga je predstavil direktor inovativnih poslovnih modelov in digitalizacije v Petrolu Miha Valentinčič, dokazuje, da so zelene tehnologije lepa priložnost za podjetja. Tudi zato bodo za naložbe v zelene tehnologije namenili 260 milijonov evrov. Projekt zagotavlja celovite rešitve za pametna mesta, v tem primeru za Bratislavo, Zagreb in Ljubljano. Zanj so pridobili tudi 80 milijonov evrov sredstev iz Bruslja. Kot je poudaril, je za uspeh zelenih rešitev ključno, da so uporabnikom prijazne. Vprašanje je le, ali smo v Sloveniji dovolj hitri in modri. Kot je zaključil, je denar na cesti, vprašanje je le, kdo ga bo uspel pobrati.
Direktor enote za energetski management in tehnične zadeve v družbi BTC mag. Janez Povše, je predstavil nekaj projektov, pri katerih sodelujejo. Tako so v zadnjih 17 letih v projekte trajnostnega razvoja vložili 52,5 milijona evrov. Od tega so v zadnjih osmih letih v projekte URE in OVE vložili 6,8 milijona evrov, v projekte mobilnosti pa 4,3 milijona evrov.
V razpravi o tem, kako s sodelovanjem politike in gospodarstva dosegati energetsko podnebne cilje je generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje Tanja Bolte je povedala, da MOP pripravlja in izvaja različne ukrepe za spodbujanje doseganja ciljev zelenega gospodarstva, med drugim različne dogodke in delavnice, povezanih z ukrepi in strategijami za razvoj zelenega gospodarstva. Ob tem sledijo strategijam EU in pripravljajo strateški dokument (NEPN) s cilji, ki jih bo treba doseči do leta 2050. Ti cilji poudarjajo nujnost sodelovanja vseh deležnikov, predvsem vlade, zato želijo pripraviti enako usmeritev za vsa ministrstva. Dokument mora biti pripravljen še letos.
V. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo mag. Hinko Šolinc, je ocenil, da je sodelovanje med ministrstvoma dobro, kar je nujno, saj se dejavnosti obeh ministrstev prepletajo, ukrepi za razvoj zelenega gospodarstva pa morajo biti dobro usklajeni. Izpostavil je nujnost usmeritev za vsaj deset let vnaprej, saj morajo imeti vsi sektorji čas za prilagoditev.
Angleška odvetnica za EU in mednarodno pravo, E&A Law mag. Ana Stanič je izpostavila primer državljanov Nizozemske, ki so se s tožbo zoperstavili državi zaradi nezadostnega sprejetja ukrepov za zmanjševanje izpustov CO2. Pritožbeno sodišče je maja lani pritrdilo odločitvi okrožnega sodišča, ki je ugotovilo, da država ni sprejela dovolj ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij do leta 2020 (v primerjavi z letom 1990). Zato je sodišče državi naložilo, da do leta 2020 zmanjša izpuste emisij za 25 odstotkov ne glede na to, da evropska zakonodaja nalaga samo 20-odstotno zmanjšanje. Po njenem mnenju se podobna zgodba v Sloveniji ne bo zgodila, bi pa moral biti zakonodajni predlog ambicioznejši.
Miha Valentinčič je dejal, da bi politika in gospodarstvo za dosego ciljev skupaj lahko storila več. Kot je še poudaril, se moramo kot državljani bolj zavedati, da se odločitve sprejemajo tudi v Bruslju, zato bi morali biti bolj aktivni že v fazi priprave direktiv.
Blaž Pongračič je menil, da je Slovenija sposobna narediti preboj v zelenem gospodarstvu v naslednjih dveh letih, vendar je za to potrebna odločitev države. V Sloveniji namreč zeleno gospodarstvo postaja vedno bolj pomembno poslanstvo ter poslovni cilj podjetij in organizacij.