Med vsemi evropskimi državami sta glede izrabe energije vetra za Slovenijo le še Slovaška in Malta.
Po podatkih iz zadnjega poročila EurObserverja je bilo v letu 2016 na območju EU na novo instaliranih za 12,1 GW vetrnih elektrarn, tako da je konec leta skupna zmogljivost vseh vetrnic na evropskih tleh dosegla že 153,6 GW. Večino novih vetrnih polj je lani postavila Nemčija, pri čemer je bilo na novo zagnanih rekordnih 5 443 MW vetrnih elektrarn. To drugače rečeno pomeni, da je ta država lani prispevala kar 45 odstotkov vseh na novo instaliranih vetrnih zmogljivosti v EU.
Nemčija je tudi sicer na vrhu lestvice evropskih držav proizvajalk električne energije iz vetra, sledijo pa ji Španija, Velika Britanija, Francija in Italija. Na tej lestvici je Slovenija med 28 evropskimi državami z instaliranimi zgolj 5 MW na neslavnem 26 mestu, za njo pa sta le še Slovaška (3 MW) in Malta, ki nima še nobene vetrnice.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je proizvodnja vetrnih elektrarn v EU lani v primerjavi z letom 2015 kljub dodatnim novim zmogljivostim le malenkost povečala in skupno dosegla 302,6 TWh, medtem ko je leto prej znašala 301,9 TWh (0,3-odstotna rast).
Sicer pa je še vedno večina vetrnih polj na kopnem, se pa povečuje tudi delež vetrnic na morju, pri čemer je bilo lani na novo priključenih 2 GW tovrstnih elektrarn, njihova skupna zmogljivost pa se je s tem na evropskih tleh povečala na 14,2 GW. Glede na obstoječe trende pri EurObserverju ocenjujejo, da naj bi skupna zmogljivost vseh vetrnic na območju EU leta 2020 dosegla 194 GW, kar naj bi bilo za približno 20 GW manj kot je bilo sprva načrtovano.
Drugače pa je bilo lani na svetu na novo instaliranih za 52,2 GW novih vetrnih zmogljivosti, tako da je skupno število vseh zmogljivosti doseglo že 486,7 GW. Pri nameščanju novih vetrnih elektrarn ostaja v ospredju Kitajska (lani zagnanih 23,3 GW novih vetrnih elektrarn), ki ima skupno že za 168,9 GW vetrnih zmogljivosti in je tako že krepko prehitela ZDA, ki so sicer z 82,23 GW nameščenih vetrnic na drugem mestu.