Slovenija na dobri poti do zastavljenih ciljev

Na podnebni konferenci delovnih teles Konvencije OZN o podnebnih spremembah v Bonnu je skupina 18 razvitih držav, med njimi tudi Slovenija, v okviru t.i. multilateralnega pregleda predstavila svoj napredek in aktivnosti na področju podnebnih sprememb do leta 2020, s projekcijo do leta 2030.

Namen procesa multilateralnih pregledov, ki je del t.i. novega okvira za mednarodni pregled in oceno napredka razvitih pogodbenic Konvencije, je promovirati preglednost pogodbenic Konvencije glede ciljev Kjotskega protokola do leta  2020 in podati projekcijo za naslednja leta. Ta proces naj bi državam v razvoju predstavil dobre prakse, ki bi jih lahko uporabile za svoje nacionalne aktivnosti na tem področju. Za države članice EU proces multilateralnih pregledov pomeni predstavitev izpolnitve ciljev t.i. podnebno-energetskega svežnja EU do leta 2020. Za ostale pogodbenice v procesu pa to pomeni predstavitev napredka v okviru njihovih zavez s podnebne konference Konvencije v Kopenhagnu in Cancunu.

Na tokratnem, že drugem multilateralnem pregledu (prvi je potekal pred dvema letoma,) so se v Bonnu predstavile: Belorusija, Kanada, Ciper, Francija, Grčija, Islandija, Irska, Japonska, Kazahstan, Lihtenštajn, Luksemburg, Monako, Portugalska, Romunija, Rusija, Španija, ZDA in Slovenija. Prva skupina razvitih držav pa se je v procesu pregledov predstavila že na podnebni konferenci v Marakešu novembra lani. Napredek Slovenije je v soboto predstavil namestnik generalne direktorice Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl.

Predstavil je osnovne podatke o Sloveniji, podnebne trende in scenarije, podatke o emisijah od leta 1990 ter nacionalne okoliščine, ki vplivajo na povečane emisije, predvsem zaradi tranzitnega prometa in razpršene poseljenosti. Podrobneje je spregovoril o zavezah Slovenije v okviru EU zakonodaje in nacionalni cilj za sektorje izven trgovalne sheme z emisijskimi kuponi (EU ETS) do leta 2020 ter izpolnjevanje le-teh. V tem okviru je podal podrobnejše podatke po osnovnih sektorji ter zaključil s skupno sliko za vse sektorje z napovedjo cilja in trenda zmanjševanja emisij do leta 2030.

Emisije toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2015 sicer znašale 16.831 kt CO2 ekv. Glede na izhodiščne emisije, ki so bile določene v okviru Kjotskega protokola, so bile emisije leta 2015 tako nižje za 17 odstotkov. Emisije so od začetka devetdesetih let naraščale do leta 2008, od takrat pa so se občutno zmanjšale. K zmanjšanju je pomembno prispevalo izvajanje programov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Zadnji program je bil sprejet decembra 2014, pokriva pa obdobje do leta 2020 s pogledom do leta 2030. Program vsebuje ukrepe, s katerimi bo Slovenija dosegla omejitev rasti emisij iz virov, ki niso vključeni v shemo EU ETS, do leta 2020 glede na leto 2005 pod štiri odstotke. Ta cilj je bil preračunan na letne cilje za obdobje 2013-2020. Emisije leta 2015 so bile za 13,4 odstotka nižje od ciljnih emisij za to leto, torej je Slovenija na dobri poti, da bo zastavljene cilje izpolnila.

Emisije virov v sektorjih izven sheme EU ETS so leta 2015 v skupnih emisijah toplogrednih plinov v Sloveniji predstavljale 64 odstotkov, glede na leto 2005 pa so se zmanjšale za devet odstotkov. Glavni vir teh emisij je promet, ki predstavlja 50 odstotkov emisij. Sledita kmetijstvo s 16 odstotki in stavbe s 14 odstotki. Projekcije emisij v Operativnem programu do leta 2020 predvidevajo rahlo povečanje emisij zaradi gospodarske rasti in s tem povečane aktivnosti zlasti v sektorjih industrija, promet ter proizvodnja električne energije in toplote, kar bo pripomoglo k zvišanju emisij, ki ga izvajanje številnih ukrepov ne bo moglo izničiti. Po letu 2020 pa učinek ukrepov postane večji od učinka gospodarske rasti, zato lahko pričakujemo zniževanje emisij. Izvajanje Operativnega programa ministrstvo letno analizira in kot je zaključil Uroš Vajgl, na ministrstvu poročilo za preteklo leto zaključujejo in bo predvidoma sprejeto še ta mesec.