Letos je prvič za vsak cilj vključen tudi pregled trendov pri posameznem cilju glede na prejšnja leta.
Že tretje poročilo zapored ponazarja vsakoletno stanje držav članic OZN pri doseganju 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poročilo o doseganju Ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 Slovenijo med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja ciljev, uvršča na visoko 8. mesto.
V letošnjem poročilu je prvič za vsak cilj vključen tudi pregled trendov pri posameznem cilju glede na prejšnja leta. Iz poročila izhaja, da Slovenija pri skoraj vseh ciljih izkazuje trend izboljševanja. Kot je dejala ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, jo veseli, da se Slovenija uvršča med najboljše države sveta. Po njenem mnenju pozitivni trendi kažejo, da se kot država počasi, a vztrajno premikamo v pravo smer. Kljub temu pa nas vse skupaj čaka še ogromno dela, če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030. Predvsem bo treba okrepiti sodelovanje tako med resorji kot tudi različnimi sektorji ter pripravljati politike in ukrepe bolj povezano, kar so zapisali tudi v sprejeto Strategijo razvoja Slovenije 2030.
Sloveniji pri doseganju globalnih ciljev sicer najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. Najmanj uspešni pa smo pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije, pri zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe, pri ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj.
Kot izhaja iz poročila, zahteva doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe v izobraževanju, zdravstvu, rabi energije, prostorskem načrtovanju in uporabi informacijske tehnologije, kar med drugim zahteva tudi dobre vodstvene zmogljivosti vlad ter boljše sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe ter njuno vpetost v pripravo javnih politik. Kot ugotavljajo snovalci poročila, državam največje izzive predstavljajo integracija ciljev trajnostnega razvoja v nacionalne strategije, proračunsko načrtovanje, javni razpisi in pozivi ter v kadrovsko in regulativno upravljanje. Ob tem menijo, da bo za uspešno implementacijo ciljev v prihodnjih 12 letih nujne bolj kakovostne javne politike, inovacije, učenje ter deljenje dobrih praks znotraj in med državami.
Slovenija sodi med države, ki cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 vključuje v Strategijo razvoja Slovenije 2030 in jih povezuje z nacionalnimi razvojnimi cilji. Poročilo letos prvič vključuje tudi posebno raziskavo med 20 najbolj razvitimi državami sveta (G20) o mehanizmih za nacionalno implementacijo ciljev. Nobena izmed držav G20 trenutno še ni na poti popolnega doseganja ciljev. Poročilo ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost zelo visoka, trendi pa kažejo na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti. Najbolj se od tega cilja oddaljujejo države, ki so obremenjene s konflikti ter države podsaharske Afrike. Konflikti so tudi največji vzrok odmika od doseganja ciljev, predvsem na področju odprave lakote in revščine.
Sodeč po podatkih, bodo med večjimi izzivi do leta 2030 uspešna implementacija podnebnih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem, kjer bo potrebno pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri trajnostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen, najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem povzročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev.
Celotno poročilo najdete na naslednji spletni strani.