Jedrska energija

Slovenija napredovala na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom

Slovenija je v zadnjih letih naredila znaten premik na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, kaže poročilo Uprave za jedrsko varnost. Na območju krške nuklearke so namreč vzpostavili suho skladišče za izrabljeno gorivo, v bližini elektrarne pa že raste odlagališče za nizko- in srednje radioaktivne odpadke.

Slovenija napredovala na področju ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom

Na Upravi za jedrsko varnost so pripravili 8. poročilo o ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki so ga posredovali Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA). V poročilu, ki zajema obdobje med 2020 in 2023, podajajo informacije o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, podatke o inventarju radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v Republiki Sloveniji na dan 31. decembra 2023, pravni red, ki zadeva to področje dela, in obseg ter način izpolnjevanja obveznosti po Skupni konvenciji.  

Dva pomembna mejnika

Država je v tem obdobju naredila znaten premik tako na področju ravnanja z izrabljenim gorivom kot na področju ravnanja z jedrskimi odpadki. V letu 2023 so namreč v Nuklearni elektrarni Krško vzpostavili suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo, kamor so v prvi kampanji prestavili 16 zabojnikov s 592 izrabljenimi gorivnimi elementi. Izrabljeno jedrsko gorivo tako predstavlja strateško rezervo in omogoča celo morebitno nadaljnjo rabo v prihodnosti.

Pomemben korak v zadnjih letih je tudi začetek gradnje odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, kjer so z gradbenimi deli začeli v minulem letu, trenutno pa po zaključenih infrastrukturnih ureditvah že gradijo tudi jedrske objekte.  Zaključek gradnje in začetek poskusnega obratovanja predvidevajo v letu 2027. Odlagališče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini bo končno počivališče za slovenski del teh odpadkov in Nuklearne elektrarne Krško ter ostale institucionalne odpadke.

Na Upravi za jedrsko varnost v poročilu med drugim izpostavljajo še, da se je prispevek v slovenski sklad za financiranje polovice stroškov razgradnje in odlaganja izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov zvišal in od 1. 1. 2022 znaša 1,2 evro centa za kWh, da bosta Slovenija in Hrvaška v prihodnje iskali skupno rešitev za odložitev visokoradioaktivnih odpadkov po zaprtju NEK, ter da je bil okoljska sanacija odlagališča hidrometalurške jalovine Boršt izvedena v celoti, odlagališče pa bo letos predvidoma  zaprto in bo prešlo v upravljanje ARAO.

 

Katarina Prelesnik
O avtorju