Znanstveniki pod okriljem Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) so sprejeli prispevek te skupine z naslovom Blaženje podnebnih sprememb.
Z blaženjem se razume predvsem zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Po podrobni obravnavi in z manjšimi spremembami je bil sprejet Povzetek za odločevalce, osnovni dokument, ki ga je zadnjih šest let pripravljalo več sto znanstvenikov s celega sveta. Kot so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Slovenija poročilo podpira in ocenjuje, da predstavlja pomemben doprinos k boju proti podnebnim spremembam, še posebej z vidika priprave novega globalnega sporazuma, ki je predviden za sprejem na zasedanju Konference pogodbenic konvencije ZN o spremembi podnebja decembra prihodnje leto v Parizu.
Kot pogodbenica Kyotskega protokola, članica EU in od podnebnih sprememb nadpovprečno ogrožena država, Slovenija aktivno sodeluje na pogajanjih v okviru konvencije, pri delu IPCC in v domačih prizadevanjih, da bi dala svoj sorazmeren doprinos k zmanjšanju globalnih emisij toplogrednih plinov.
Skupaj z drugimi državami članicami EU tudi poziva države, ki največ prispevajo k emisijam, naj čim prej zvišajo svoje cilje zmanjšanja emisij in s tem povečajo možnosti, da bi človeštvo omejilo rast povprečne globalne temperature na ali pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, s čimer bi povečali možnosti, da se izognemo katastrofam velikega obsega. Da bi bila omejitev temperature večja od 66 odstotkov, bo treba svetovne emisije do sredine stoletja zmanjšati na 40-70 odstotkov pod raven iz leta 2010. To bi zahtevalo velike spremembe v energetskih sistemih, hiter porast energetske učinkovitosti in tri- do štirikratno povečanje deleža nizkoogljične ali brezogljične oskrbe z energijo do leta 2050. Po mnenju ministrstva pa obstajajo še druge možnosti, kot na primer bioenergija z zajemom in skladiščenjem CO2.
Gradnja infrastrukture, ki pogojuje visoke emisije in navadno služi namenu več desetletij, bo povečala težave in stroške izvedbe potrebnih sprememb za prehod na nizkoogljično pot. To daje dodaten poudarek pomembnosti zgodnjega ukrepanja za blaženje podnebnih sprememb oziroma za zmanjšanje emisij.
Če in v kolikšni meri se bodo posledice podnebnih sprememb uresničile, je odvisno od lokalnih okoliščin ter od obsega in hitrosti izvajanja omenjenih politik ter ukrepov. Napori in stroški zmanjšanja emisij se razlikujejo med državami in scenariji, pri čemer se lahko razlikujeta tudi porazdelitev stroškov in porazdelitev samih aktivnosti. V globalno cenovno učinkovitih scenarijih je večina naporov za zmanjšanje emisij zajetih v državah, ki bi imele po baznih scenarijih v prihodnosti največje emisije. (pb)