Pristala je na 51. mestu, kar je sedem mest nižje kot lani.
Objavljena je bila nova lestvica indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2021, ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 57 državah in EU kot celoti z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov. Te so odgovorne za več kot 90 odstotkov globalnih izpustov. Indeks kaže, da nobena izmed analiziranih držav še ni storila dovolj v boju s podnebno krizo in tako ni na poti, ki bi bila združljiva s cilji pariškega sporazuma. Zato so prva tri mesta tudi letos pustili prazna. Letni indeks države analizira v štirih kategorijah, ki so sestavljene iz 14 kazalnikov: izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika.
Slovenija je z oceno 37,02 na lestvici pristala na 51. mestu, kar je precej slabši rezultat kot lansko 44. mesto. Pred Slovenijo sta se uvrstila Ciper z oceno 38,73 in Madžarska z oceno 38,22. Takoj za Slovenijo pa sta Rusija in Koreja z ocenama 30,34 in 29,76. EU kot celota z oceno 57,29 zaseda 16. mesto.
Sicer se je na lestvici najvišje, na četrto mesto, uvrstila Švedska z oceno 74,42, sledita pa Združeno Kraljestvo z oceno 69,66 in Danska z oceno 69,42. Najnižje na lestvici so se znašli Iran z oceno 24,58, Savdska Arabija z oceno 22,46 in ZDA z oceno 19,75.
V prvih treh kategorijah je Slovenija ocenjena z oceno »nizko«, in sicer na področju izpustov na 45. mesto z oceno 17,57, na področju obnovljivih virov prav tako na 45. mesto z oceno 5,33 in na področju rabe energije na 50. mesto z oceno 50,09. Na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot »izredno nizke« in smo tako dosegli 52. mesto z oceno 4,04. Slednje je rezultat tega, da dolgoročna podnebna strategija do leta 2050 še ni sprejeta, februarja potrjeni NEPN pa je bil v Bruslju ocenjen kot neambiciozen ter se ne izvaja. Prav tako je Slovenija ena izmed držav, ki podnebne krize še ni razglasila, kljub številnim pozivom s strani strokovne in splošne javnosti.
Letni indeks uspešnosti podnebnih sprememb, ki izhaja od leta 2005, je neodvisno orodje za spremljanje uspešnosti varovanja podnebja v 57 državah in EU. Njegov cilj je povečati preglednost mednarodne podnebne politike in omogoča primerjavo prizadevanj in napredka posameznih držav glede varovanja podnebja.