Slovenija se je odzvala na objavo Evropske komisije o oceni osnutka nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic do leta 2030.
Kot je znano, pripravo osnutkov NEPN od držav članic EU terja uredba o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki je začela veljati 24. decembra 2018, države članice pa so morale nato do 31. decembra 2018 Evropski komisiji že predložiti osnutek NEPN. Slovenija je bila pri tem ena izmed 22 držav članic, ki je komisiji sicer pravočasno predložila osnutek, a je le-ta temeljil na podlagi v preteklosti sprejetih dokumentov in odločitev, saj Slovenija v letu 2018 tudi zaradi predčasnih državnozborskih volitev ni sprejela novih odločitev o morebitnem povišanju ambicij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljive rabe energije in energetske učinkovitosti. Dokumenti in odločitve, ki so predstavljali podlago v procesu priprave osnutka NEPN, so tako temeljili na ciljih vsaj 27-odstotne rabe obnovljive energije in vsaj 27-odstotne energetske učinkovitosti na ravni EU, ki so bili potrjeni oktobra 2014 na Evropskem svetu s strani voditeljev držav članic EU.
Sloveniji, podobno kot ostalim državam članicam, je komisija priporočila večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti. Uredba določa, da mora vsaka država članica v svojem NEPN, vsa priporočila komisije ustrezno upošteva. Če država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to poda svojo obrazložitev in jo objavi. Po zagotovilih bo Slovenija priporočila komisije celovito preučila in jih v svojem končnem NEPN ustrezno upoštevala oziroma v primeru neupoštevanja celovito in ustrezno obrazložila.
Slovenija sicer je določena priporočila komisije sicer že naslovila. Tako je bila februarja oblikovana spletna stran NEPN, ki je namenjena zagotavljanju transparentnosti procesa priprave NEPN, marca in aprila je potekalo predhodno posvetovanje glede osnutka NEPN (Predhodno posvetovanje in dialog) in določeno število ciljnih komunikacijskih delavnic. V mesecu juliju bo Slovenija organizirala regionalno posvetovanje glede priprave NEPN, na katero so povabljene sosednje države (Italija, Avstrija, Madžarska in Hrvaška) in Evropska komisija.
Prav tako Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) skupaj z medresorsko delovno skupino za pripravo NEPN pospešeno izvaja številne aktivnosti s ciljem celovite posodobitve osnutka NEPN in njegove izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (CPVO).
Konzorcij institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan (IJS) je 30. maja predstavil izhodišča in prve rezultate projekcij NEPN in 13. junija predložil predlog posodobitve osnutka NEPN, ki je trenutno v pregledu na MzI in v medresorski delovni skupini za pripravo NEPN. Slednja bosta tako podala pripombe, na podlagi katerih bo do sredine julija konzorcij institucij pod vodstvom IJS pripravil prvo posodobitev osnutka NEPN, ki bo v čim večji meri vključila tudi pripombe in priporočila Evropske komisije. Ta prva posodobitev osnutka NEPN bo, tako kot vsi ostali dokumenti, javno objavljena na spletni strani NEPN in bo predstavljala podlago za pripravo osnutka okoljskega poročila.
Izbira pripravljavca osnutka okoljskega poročila poteka pod okriljem Evropske komisije, saj je MzI na podlagi decembra oddanega osnutka NEPN v ta namen pridobilo finančna sredstva iz naslova tehnične pomoči. Vlada ocenjuje, da bo v primeru uspešno zaključenih postopkov na strani komisije prišlo do podpisa pogodbe s pripravljavcem osnutka okoljskega poročila do konca junija. V poletnih mesecih bo tako potekala priprava osnutka okoljskega poročila in programiranje ukrepov v okviru osnutka NEPN s ciljem, da jeseni 2019 hkrati zaokrožimo oba osnutka, ki bosta potem javno razgrnjena in na voljo za javno posvetovanje.
Cilji morajo ustrezno upoštevali pomembne nacionalne okoliščine
Kot so poudarili na ministrstvu, bo Slovenija čim bolj celovito in smotrno upoštevala vse ocene in priporočila glede osnutka NEPN, ki so bile objavljene v zadnjem času. Pri tem pa opozarjajo, da se npr. ocena nevladne organizacije European Climate Foundation, ki je Sloveniji prisodila najslabšo oceno, osredotoča le na vprašanje ambicije pri ciljih zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, rabe obnovljive energije in energetske učinkovitosti, pri čemer nepravilno navaja, da Slovenija v osnutku NEPN ni navedla cilja energetske učinkovitosti do leta 2030, hkrati pa ne oceni preostalih treh razsežnosti osnutka NEPN (energetska varnost, notranji trg z energijo ter raziskave, inovacije in konkurenčnost). Podobno komisija v svoji oceni Sloveniji priporoča, da bi morala raven ambicije na področju obnovljivih virov energije zvišati na 37 odstotkov, pri čemer pa komisija očitno ni upoštevala pomembnih okoliščin, ki jih je Slovenija navedla v osnutku NEPN.
Na podlagi prejetih priporočil in rezultatov predhodnega javnega posvetovanja bo ravno raven ambicije eno najbolj zahtevnih vprašanj, kjer bo Slovenija do konca leta 2019 morala, na podlagi pripravljenih strokovnih podlag, široke in javne razprave, sprejeti čim bolj ambiciozne, a za Slovenijo smotrne in uresničljive cilje, ki bodo ustrezno upoštevali pomembne nacionalne okoliščine.
Slovenija poudarja tudi, da komisija slovenski osnutek NEPN v nekaterih vidikih izpostavlja kot primer dobre prakse in med drugim pohvali področje prometa, kjer je Slovenija v osnutku NEPN razčlenila konkretne ukrepe, vključno s kvantifikacijo potrebne polnilne infrastrukture, ali področje prilagajanja, kjer komisija slovenski osnutek NEPN, podobno kot irski, litvanski, poljski in slovaški, pohvali kot primer dobre prakse, kako pokriti cilje prilagajanja in ukrepe.