Kot so sporočili z vlade, Slovenija pozdravlja predlog Uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene in ga načelno podpira. Slovenija prav tako pozdravlja in podpira ukrepe na področju krepitve energetske varnosti skozi skupne nabave zemeljskega plina ter ocenjuje, da predlog že vključuje nekatere pomembne mehanizme za preprečevanje prekomernih cen energije,
Slovenija kljub temu izpostavlja nekatere zadržke glede začasnega mehanizma obvladovanja nestanovitnosti cen znotraj dneva, saj se zavzema, da bi bil ta razširjen na vse izvedene finančne instrumente za trgovanje z električno energijo in plinom z dospelostjo na blago do 12 mesecev. Prav tako bi moral biti mehanizem uveljavljen s 1. decembrom 2022 in ne šele z 31. januarjem 2023. Slovenija tudi meni, da bi morali imeti Komisija ali ESMA večjo vlogo pri določanju cenovnih meja izvedenih finančnih instrumentov.
Glede popravnega mehanizma za trg plina je stališče naše države, da bi moral ta stopiti v veljavo hkrati z uveljavitvijo tega predloga uredbe in ne šele na predlog Komisije ter potrditve s strani Sveta EU. Prav tako se ne strinja s pogojevanjem implementacije tega mehanizma z doseganjem cilja zmanjševanja povpraševanja po plinu.
Ob tem so z vlade še sporočili, da Slovenija načeloma podpira tudi predloge, ki krepijo solidarnost držav članic pri oskrbi z zemeljskim plinom, pri čemer pa ima nekaj predlogov za zagotovitev večje jasnosti pravil in postopkov, ki bi se uporabljali med tistimi državami članicami, ki niso sklenile dvostranskega sporazuma o solidarnostni pomoči. Slovenija močno podpira tudi čimprejšnjo uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega pasu za transakcije zemeljskega plina, skladno z oktobrskimi sklepi Evropskega sveta.