Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija še vedno zamuja s prenosom zakonodaje o energetski učinkovitosti stavb.
Evropska komisija je sedmim državam, med drugim Sloveniji, poslala uradne opomine, ker niso pravilno prenesle ali izvajale nekaterih zahtev iz direktive o energijski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU). Gre za direktivo, ki določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energijske učinkovitosti v EU, s katerimi bi zagotovili izpolnitev cilja 20-odstotnega povečanja energijske učinkovitosti EU do leta 2020 in zasnovali možnost dodatnega izboljšanja energijske učinkovitosti po tem letu.
Direktiva določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020. Zahteve iz te direktive so minimalne zahteve in nobeni državi članici ne preprečujejo, da bi ohranila ali uvedla strožje ukrepe. Takšni ukrepi so združljivi z zakonodajo EU. Če so v nacionalni zakonodaji določeni strožji ukrepi, države članice o njej uradno obvestijo komisijo.
Vsaka država članica določi okvirni nacionalni cilj povečanja energetske učinkovitosti, ki temelji na porabi primarne ali končne energije, na prihranku primarne ali končne energije ali na energetski intenzivnosti. Države članice o teh ciljih uradno obvestijo komisijo. Ob tem navedene cilje tudi izrazijo kot absolutno raven porabe primarne energije in porabe končne energije leta 2020 in razložijo, kako in na podlagi katerih podatkov so izračunale to raven. Pri tem morajo, med drugim upoštevati, da poraba energije v EU leta 2020 ne sme preseči 1 474 Mtoe primarne energije ali 1 078 Mtoe končne energije. Lahko pa države članice lahko določanju navedenih ciljev upoštevajo nacionalne okoliščine, ki vplivajo na porabo primarne energije.
Države članice morajo tako, med drugim, pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb, pri čemer stavbe javnih organov veljajo kot zgled. Direktiva zato nalaga, da se vsako leto prenovijo trije odstotki skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.
Prav tako morajo države članice zagotoviti, da so vsem končnim odjemalcem na voljo kakovostni energetski pregledi, ki so stroškovno učinkoviti in jih neodvisno izvajajo kvalificirani in/ali akreditirani strokovnjaki v skladu z merili o usposobljenosti ali jih izvajajo in nadzirajo neodvisni organi v skladu z nacionalno zakonodajo
Poleg tega vsaka država članica določi sistem obveznosti energetske učinkovitosti, da distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije do
31. decembra 2020 dosežejo cilj skupnega prihranka končne energije. Direktiva določa tudi, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi male porabnike energije, tudi gospodinjstva, spodbujajo k učinkoviti rabi energije in jim to omogočajo. Ti ukrepi so lahko del nacionalne strategije.
Sedaj imajo države članice, ki so prejele opomin, (poleg Slovenije še Ciper, Irska, Malta, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo) na voljo dva meseca, da odgovorijo na argumente komisije. V nasprotnem primeru se ta lahko odloči, da jim pošlje obrazloženo mnenje.