Energetika

Slovenija se na področju samooskrbe pridružuje množici držav EU

Do vključno 16. junija poteka javna obravnava Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE).
Slovenija se na področju samooskrbe pridružuje množici držav EU

Uredba določa ukrepe za spodbujanje samooskrbe z električno energijo iz OVE, pogoje za priključitev naprave za samooskrbo z električno energijo iz OVE, varnostne zahteve, način obračunavanja oddane in prevzete električne energije ter administrativni postopek za priključitev naprave na notranjo inštalacijo stavbe.

Z letno priključitvijo 10 MW naprav za samooskrbo z električno energijo bomo v Sloveniji do leta 2020 zmanjšali izpuste za 27.800 t CO2 ter dodali k trenutni moči še 50 MVA oziroma pridobili 52,5 GWh zelene energije, brez kakršnega koli obremenjevanja podporne sheme za OVE.

Da bi lažje nadzorovali razvoj samooskrbe z neto merjenjem sta predlagani omejitvi glede maksimalne letne kvote priključene moči na 10 MVA ter maksimalno dovoljene nazivne moči naprave na 11 kVA.

OVE imajo vedno večjo vlogo pri zadovoljevanju potreb človeštva po električni energiji, saj ne obremenjujejo okolja z emisijami prašnih delcev niti s CO2 in so neomejen vir energije. Energija sonca in vetra je dostopna praktično vsakemu državljanu. Razvoj energetike v svetu in Evropski uniji gre vedno bolj v smer razpršenih virov električne energije, samooskrbe z električno energijo in posledično razvojem pametnih omrežij. Do sedaj pasivni mali porabniki postajajo aktivni udeleženci v energetiki, saj se lahko samooskrbujejo z električno energijo in jo v nekaterih primerih tudi prodajajo na tržišču.

Mehanizem samooskrbe z neto merjenjem je v različnih variantah uveljavljen že v mnogih državah EU (Belgija, Nizozemska, Danska, Italija, Ciper, Grčija, Madžarska, Latvija), uporabljajo ga skoraj vse zvezne države ZDA in Kanada. S predlagano Uredbo se tem državam pridružuje tudi Slovenija.

Bistvo samooskrbe z neto merjenjem, kot je določeno v predlogu te uredbe, je neto merjenje električne energije na letnem nivoju. Neto merjenje omogoča lastniku naprave za samooskrbo, da višek proizvedene električne energije posodi v omrežje (energija se porabi na lokalnem nivoju, v bližnjih stavbah) ter jo vzame iz omrežja, ko naprava ne proizvaja energije. Lastniki naprav za samooskrbo bodo tako za celo leto prejeli samo en račun za električno energijo, ki bo upošteval razliko med porabljeno in proizvedeno električno energijo. Če bo naprava za samooskrbo pravilno dimenzionirana, lastnik naprave praktično ne bo imel stroškov z električno energijo, saj jo bo na letni ravni proizvedel toliko, kot jo bo tudi porabil. V primeru viškov energije pa bo te brezplačno prevzel dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi. Lastnik naprave bo moral še vedno plačevati stroške omrežnine, ki so vezani na odjemno mesto (obračunska moč).

Da se bo mehanizem uvajal postopoma, je postavljena letna kvota moči naprav, ki se bodo lahko priključile na ta način, in sicer 10 MVA. Poleg tega je omejena velikost oziroma nazivna moč tudi same naprave na 11 kVA. V prihodnje bo sam mehanizem treba dopolniti tudi z možnostjo priključevanja hranilnikov električne energije.

Ker se naprava za samooskrbo priključi na notranjo inštalacijo stavbe, se obstoječe merilno mesto stavbe ne spreminja. Edina potrebna sprememba je zamenjava obstoječega števca z novim dvosmernim, ki omogoča tudi daljinsko odčitavanje. Zato se v veliki meri poenostavi tudi administrativni postopek.

Lastnik naprave bo moral zaprositi za dopolnitev oziroma spremembo obstoječega soglasja za priključitev in z dobaviteljem skleniti pogodbo o neto dobavi. Po priključitvi naprave, pa bo treba izpolniti obrazec z osnovnimi podatki o lokaciji naprave in njenih tehničnih karakteristikah ter ga posredovati distribucijskemu operaterju.

Zainteresirane javnosti lahko svoje pripombe na predlog uredbe pošljejo izključno na predpisanem obrazcu do vključno 16. junija. (pb)

Več na: www.energetika-portal.si

Polona Bahun
O avtorju