Slovenija se v zadnjih letih aktivno ukvarja z izboljšanjem energetske učinkovitosti, ki je ključna za soočanje z izzivi odvisnosti od uvoza energije in omejenih energetskih virov, za blaženje podnebnih sprememb, zmanjšanje emisij onesnaževal zraka, izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva ter obvladovanju stroškov za energijo. Tovrstna prizadevanja se že pozitivno odražajo v dejanskih rezultatih. Na Institutu Jožef Stefan so tako na podlagi orodja, razvitega v sklopu omenjenega projekta, ugotovili, da se je Slovenija pri izboljšanju energetske učinkovitosti uvrstila na 14. mesto med 27 državami Evropske unije. Raziskovalci so primerjavo naredili na podlagi kompozitne ocene za trenutno stanje energetske učinkovitosti, spremembe energetske učinkovitosti v preteklosti ter pričakovanega prihodnjega razvoja, pri čemer je podrobnejša analiza pokazala, da se Slovenija dobro uvršča glede trenutnega stanja, slabše pa pri spremembi v preteklosti in pri prihodnjem razvoju. Po izsledkih evropskega projekta ODYSSEE-MURE, so k izboljšanju naše energetske učinkovitosti v zadnjih letih najbolj pripomogla gospodinjstva, sledita industrija in promet, ki pa je prispeval najmanjši delež.
Kljub spodbudnim rezultatom bo treba prizadevanja za povečanje energetske učinkovitosti še okrepiti
Analiza je tudi pokazala, da, če ne bi izvajali ukrepov energetske učinkovitosti, bi bila raba končne energije leta 2022 v Sloveniji višja za 1.756 ktoe oziroma za kar 37 odstotkov glede na dejansko. Država mora sicer v skladu z 8. členom Direktive o energetski učinkovitosti do leta 2030 doseči kumulativne prihranke energije, pri čemer se letni ciljni deleži zmanjšanja končne porabe energije postopno povečujejo. To pomeni vse večje napore in ambicioznejše ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih končne rabe energije. Za dosego teh ciljev Slovenija zagotavlja prihranke energije pri končnih odjemalcih (shema obveznega zagotavljanja prihrankov) in izvaja alternativne ukrepe: programe Eko sklada, Borzena, ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov spodbujanja učinkovite rabe energije iz javnih virov financiranja. Na Institutu Jože Stefan ugotavljajo, da trenutno Slovenija dosega potrebne prihranke, potrebno povečanje, kar je prepoznano tudi v posodobljenem NEPN, pa bo velik izziv