Na njej so ministri EU, med katerimi je bil tudi slovenski minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, izmenjali mnenja o Strategiji EU za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jo je Evropska komisija objavila pretekli mesec. Razpravljali so tudi o vlogi načrtov za okrevanje in odpornost za zeleni prehod v povezavi z evropskim semestrom in o predlogu uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki sledi ciljem Evropskega zelenega dogovora in akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.
Minister mag. Andrej Vizjak je v razpravi izpostavil, da je še posebej pomembno izvajanje ukrepov, povezanih z digitalizacijo, biotsko raznovrstnostjo, področje upravljanja z vodami, zlasti poplavno zaščito ter krepitvijo odpornosti na naravne nesreče in izboljšanje upravljanje z odpadki v smeri krožnega gospodarstva, samozadostnosti in znižanja emisij. Po njegovih besedah je pomembno zavedanje, da smo priča vedno večjim in hitrejšim podnebnim spremembam, s katerimi se je treba spopasti na vseh ravneh. V Sloveniji se uvaja ter izvaja vrsta ukrepov za izboljšanje odpornosti na vplive podnebnih sprememb. Takšni so, na primer protipoplavni ukrepi in ukrepi po obnovi, ki izboljšajo odpornost infrastrukture, ter krepijo odpornost proti naravnim nesrečam, posebej plazovom in poplavam, ki jih povzročajo čezmerne padavine. Pri tem so pomembne Strategije EU, pripravljene z namenom odziva na dosedanje pomanjkljivosti pri izvajanju ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Je tudi pomemben element z vidika krepitev ambicij na globalni ravni v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja.
Kot omenjeno, so ministri razpravljali o načrtih za okrevanje in odpornost ter vlogi evropskega semestra, ki zagotavlja okvir za usklajevanje ekonomskih politik med državami EU. Državna sekretarka na MOP dr. Metka Gorišek, ki je sodelovala na popoldanskem delu konference, je jasno poudarila, da so načrtovani projekti pomembni za trajnostno okrevanje gospodarstva, naslavljajo izzive podnebnih sprememb ter drugih okoljskih izzivov in so ključni za reševanje specifičnih nacionalnih vrzeli. Posebej je izpostavila učinkovitejše upravljanje z komunalnimi odpadki v okviru javnih služb, v smeri zanesljive samozadostnosti, prispevanje h krožnemu gospodarstvu in zmanjšanju emisij. Z načrtovanimi ukrepi in reformami v okviru Načrta za okrevanje in odpornost bo Slovenija dosegla številne pozitivne učinke na več področjih, kot na primer ukrepi na področju poplavne varnosti, ki bodo prispevali tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti, preprečevanju suš, varovanju vodnih virov, bogatenju podtalnice in stabilizaciji visokih voda.
Državna sekretarka je v okviru politične razprave pozdravila predlog Uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki predstavlja posodobitev zakonodajnega okvira EU za baterije. Predlog je sestavni del Evropskega zelenega dogovora, saj sta razvoj in proizvodnja baterij strateški prednostni nalogi Evrope v okviru zelenega prehoda na čisto energijo. Naslavlja celotni življenjski krog baterij, kar je ključnega pomena za trajnostno mobilnost in zmanjševanje emisij ter pomembno prispeva k doseganju podnebne nevtralnosti in ciljev krožnega gospodarstva. Kot je dejala, bo obravnava predloga uredbe pomembna tudi v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, kjer si bo prizadevala doseči čim večji napredek pri pogajanjih v okviru Sveta.
V nadaljevanju srečanja je portugalsko predsedstvo zbranim podalo informacijo glede doseženega soglasja v okviru Sveta o 8. okoljskem akcijskem programu ter začetku pogajanj z Evropskim parlamentom ter o napredku pri obravnavi Evropskega podnebnega zakona.
Pred zasedanjem Sveta je potekal tradicionalni sestanek ministrov skupine za zeleno rast (Green Growth Group), ki se ga je udeležil minister mag. Andrej Vizjak, na temo podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja »Fit for 55« in Evropskega podnebnega zakona. Izpostavil je, da Slovenija podpira prizadevanja za čimprejšnji dogovor z Evropskim parlamentom glede Evropskega podnebnega zakona s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 in še pred objavo svežnja »Fit for 55«. Kot je poudaril, bo zakonodajni sveženj »Fit for 55« v času slovenskega predsedovanja prednostna naloga. (pb)