Svet EU je na nedavnem zasedanju razpravljal o predlogih zakonodajnih aktov, ki urejajo zmanjševanja emisij v sektorjih, ki niso zajeti v shemo ETS.
Na zasedanju so sprejeli politični dogovor glede omenjenih predlogov zakonodajnih aktov, kar bo omogočilo začetek pogajanj z Evropskim parlamentom in dokončni sprejem morda že v letošnjem letu, najkasneje pa v začetku naslednjega leta. Uredba o porazdelitvi prizadevanj in Uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu opredeljujeta zavezo Pariškega sporazuma, da bo Evropska unija zmanjšala emisije za najmanj 40 odstotkov do leta 2030.
Uredba o delitvi bremen določa nacionalne cilje zmanjšanja emisij v sektorjih, ki niso vključeni v EU sistem trgovanja z emisijami ter postopke ugotavljanja skladnosti s temi cilji. Največji delež teh emisij predstavljajo emisije iz prometa, široke rabe energije, kmetijstva ter odpadkov. Pogajanja o razdelitvi cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij v teh sektorjih do leta 2030 (glede na leto 2005) so bila intenzivna, saj se je EU zavezala, da bo zmanjšanje dosegla z domačimi ukrepi in ne v delni povezavi z vlaganji v podnebne ukrepe v tretjih državah, kot velja v obdobju do 2020.
Za Slovenijo končni dogovor prinaša cilj 15-odstotnega zmanjšanja emisij, pri čemer je bil upoštevan visok delež, ki ga v slovenskih emisijah predstavlja promet, zlasti tranzitni promet iz jugovzhodne Evrope. Za potrebe doseganja nacionalnega cilja bo Slovenija sicer lahko dostopala tudi do emisijskih pravic iz novo vzpostavljene varnostne rezerve, ki je na voljo nekaterim državam članicam. Po končnem dogovoru o uredbi, bo morala Slovenija pripraviti nacionalni program za doseganje zastavljenih ciljev.
Uredba o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva pa obravnava vključitev tega sektorja v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030. Za Slovenijo je bil ves čas ključnega pomena način obračunavanja ponorov in emisij iz gospodarjenja z gozdovi, saj kar 60 odstotkov površine države pokrivajo gozdovi, ki trenutno zagotavljajo ponore v višini več kot tretjine vseh emisij v državi. V treh ključnih točkah, ki se nanašata na obračun ponorov ogljika pri gospodarjenju z gozdovi, je bil končni dogovor pomembno nadgrajen glede na osnovni predlog Evropske komisije. Končni dogovor tako vzpostavlja kompenzacijski mehanizem, ki bo državam omogočal uporabo določenega obsega emisijskih pravic oziroma sečnjo nad višino v referenčnem obdobju, ki ne bo obračunan kot emisija. Slovenija se zaradi izrazito neugodnega položaja v obdobju 2000-2009 uvršča v skupino držav, ki s tem mehanizmom pridobijo največ.
Še bolj pa je za Slovenijo pomembno, da je dosegla spremembo načina določanja t. i. referenčne vrednosti, ki sedaj ne temelji zgolj na višini preteklega poseka, temveč upošteva potreben dvig intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi zaradi zagotavljanja njihove dolgoročne stabilnosti in odpornosti. Pomemben napredek v kompromisnem predlogu uredbe je narejen tudi pri pomenu rabe lesa kot pomembnega elementa, ki vpliva na zniževanje emisij ogljika. Pri nacionalnih obračunih ponorov ogljika se bo upoštevala celotna predelava in raba lesa, brez dodatnih obračunskih omejitev. Tako uredba v celoti sledi slovenskim nacionalnim ciljem večje rabe lesa in podporam investicijam v lesno predelavo na območju Slovenije.
Ministri so na zasedanju podprli tudi izhodišča EU za tretje zasedanje Skupščine ZN za okolje, ki bo potekalo od 4. do 6. decembra na sedežu Programa ZN za okolje v Nairobiju. Tokratna tema zasedanja bo onesnaževanje in pričakovati je, da bodo o posameznih segmentih onesnaževanja sprejete tudi bolj konkretne resolucije. Na koncu zasedanja bo sprejeta tudi ministrska deklaracija, kot politični dokument, ki bo vseboval temeljne smernice za globalno preprečevanje onesnaževanja ter čim bolj uspešno sanacijo njegovih posledic, ki so že nastale.
Ob koncu zasedanja so sprejeli še sklepe v zvezi s pripravami na podnebno konferenco OZN, ki bo med 6. in 17. novembrom v Bonnu. Sklepi predstavljajo okvirno stališče EU in držav članic za nastop in pogajanja na podnebni konferenci, ki poleg tega dokumenta zajema še številne druge dokumente s stališči do posameznih tehničnih vprašanj in vsebin, ki so na dnevnem redu konference. EU in države članice s sprejetimi sklepi na konferenci želijo prispevati k napredku v pripravah na izvajanje pariškega podnebnega dogovora.