V Bruslju je včeraj potekalo zasedanje Sveta EU za energijo, ki se ga je kot vodja slovenske delegacije udeležil državni sekretar mag. Klemen Potisek.
Na zasedanju so predstavniki držav izmenjali mnenja o zakonodajnem svežnju Čista energija za vse Evropejce ter se seznanili s poročilom o stanju energetske unije in s poročilom predsedstva o poteku obravnave zakonodajnih predlogov. Del razprave je bil namenjen tudi predlogu uredbe o upravljanju energetske unije.
Mag. Klemen Potisek je izpostavil predvsem tri zakonodajne akte: uredbo o upravljanju energetske unije, direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) in uredbo ACER. Znova je izpostavil stališče Slovenije, da bo pri določanju nacionalnih ciljev OVE do 2030 treba upoštevati tudi posebnosti posameznih držav članic in njihove prispevke k drugih okoljskim ciljem unije, kot je, na primer velik delež zavarovanih naravnih habitatov - Natura 2000, kar otežuje razvoj rabe OVE.
Slovenija ima namreč več kot 38 odstotkov zaščitenega ozemlja iz naslova varovanja naravnih habitatov in s tem nosi nesorazmerno breme pri ohranjanju biodiverzitetnih ciljev EU, saj je povprečje zavarovanega ozemlja države članice le 18 odstotkov. Spodbujanje rabe OVE na ozemlju, ki je pod zaščito Nature 2000, je namreč oteženo in zahteva posebne omilitvene ukrepe, kar Slovenijo postavlja v neenakopravni položaj z drugimi državami članicami, ki takšnih zaščitenih ozemelj nimajo.
Mag. Potisek je izrazil zadržanost do uvedbe, tako imenovane finančne platforme oziroma sklada, v katerega bi države članice morale vplačevati, če ne bi dosegale zastavljenih ciljev na OVE področju. Oblika, način vplačevanja in poraba sredstev kot tudi nadzor niso dorečeni, komisija celo predlaga, da bi se ti vidiki finančnega sklada dorekli v okviru delegiranega akta. Slovenija takšnemu predlogu nasprotuje, saj principi delovanja sklada in določitev bremen na državo članico v primeru nedoseganja ciljev v uredbi niso opredeljeni, prav tako pa je nesprejemljivo, da bi se ti vidiki opredelili v delegiranemu aktu.
Glede predloga uredbe o upravljanju energetske unije je državni sekretar zagovarjal uskladitev časovnice za pripravo nacionalnih energetsko-podnebnih načrtov s sklepi Sveta EU iz novembra 2015, upoštevanje nacionalnih posebnosti in nacionalno suverenost pri izbiri energetske mešanice.
Slovenija nasprotuje tudi 17. členu predloga ACER uredbe, ki uvaja možnost, da bi ACER v drugih državah članicah ustanavljala lokalne pisarne. Predlog o ustanavljanju lokalnih pisarn v drugih državah članicah posega v medvladno odločitev iz decembra 2009, ki je določila, da bo sedež ACER v Ljubljani.
Na zasedanju je komisar Maroš Šefčovič predstavil drugo poročilo o stanju Energetske unije, ki je bil objavljen 1. februarja letos. Ta obravnava napredek od objave prvega poročila o stanju energetske unije novembra 2015. Tovrstna poročila predstavljajo osrednji element za spremljanje izvajanja te ključne prednostne naloge Junckerjeve komisije. Evropa je glede emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov na poti, da doseže svoje cilje za leto 2020. Da bi spodbudila te procese, Evropska komisija napoveduje turnejo posvečeno energetski uniji.
Glede predloga uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom je bil znotraj Sveta EU na začetku februarja dosežen dogovor, zato je predsedstvo dobilo mandat za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom. Slovenija ocenjuje, da je zaključek pogajanj možno doseči v času malteškega predsedovanja, zato bo podpirala napore predsedstva v tej smeri.