Ministrstvo za infrastrukturo je v torek organiziralo že 5. konferenco o trajnostni mobilnosti, ki je tokrat potekala preko spleta.
Na konferenci, ki je bila prednostno namenjena predstavnikom občin in večjih ustanov ter strokovnjakom, ki se ukvarjajo s področjema trajnostne mobilnosti in prostorskega načrtovanja, je državni sekretar Blaž Košorok predstavil aktivnosti in načrte MzI na tem področju. Predstavil je namen, cilj in vsebino Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, projekt Trajnostna mobilnost vrtcih in šolah, kako do uspešnih celostnih prometnih strategij ter prenovljene smernice za pripravo občinskih celostnih prometnih strategij.
V nagovoru je spomnil na Evropski zeleni dogovor, ki nas nagovarja, da moramo poskrbeti za drastično zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča promet. Kot je dejal, se je treba osredotočiti na zmanjševanje emisij in prometne gneče ter korenito izboljšanje javnega prevoza. Ob vsem tem je še kako pomembno, kdo povzroča in kdo prevzema stroške prometa. Spomnil je tudi na Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost in paket za urbano mobilnost, za katerega je bila objavljena ocena, ki kaže, da je bil sicer dosežen določen napredek na področju mobilnosti v mestih, vendar bo potrebno še veliko naporov, sistematičnega dela in investicij, da bodo doseženi občutni rezultati.
V zvezi s pripravami na programsko obdobje 2021 – 2027, kjer se določa razrez sredstev po posameznih vsebinah, je poudaril, da želi MzI v prihajajočem programskem obdobju nadaljevati proces, ki si ga je zastavilo v aktualnem obdobju Evropske kohezijske politike, ter ga okrepiti in razširiti na druge aktualne vsebine, kot so: alternativna goriva v prometu in sodobne tehnologije za upravljanje mobilnosti. Po njegovih besedah pomembno priložnost prinaša tudi mehanizem za odpornost in okrevanje, ki veliko pozornost namenja prav zelenemu prehodu, kamor sodi področje trajnostne mobilnosti in digitalizaciji. Slednja je na pohodu, veliko omogoča in obeta, vendar sama digitalizacija ne more veliko pomagati, če prostor ni primerno urejen, da nudi dobre pogoje za trajnostne oblike mobilnosti, če ne bomo ponudili zelo dobrih storitev javnega prevoza, je dejal Blaž Košorok.
Na konferenci so predstavili tudi novi Zakon o celostnem prometnem načrtovanju, ki bo vzpostavil zakonski okvir za uresničevanje celostnega prometnega načrtovanja v skladu s cilji trajnostnega razvoja, gospodarske blaginje, socialne kohezije in varstva okolja. Temeljni cilj novega zakona je tako zagotoviti sistemski vir financiranja za pripravo celostnih prometnih strategij občin in regij in ukrepe trajnostne mobilnosti ter bolje povezati prostorsko in prometno načrtovanje. Predlog zakonskih sprememb je rezultat več kot leto trajajočega projekta, podprtega s strani Generalnega direktorata za podporo strukturnim reformam Evropske komisije.