Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer se je sestal z evropskim komisarjem za podnebje, ogljično nevtralnost in čisto rast Wopkejem Hoekstro. Poseben poudarek je bil namenjen izmenjavi mnenj o nedavno objavljenem Dogovoru za čisto industrijo in prihodnjih zakonodajnih pobudah, med katerimi izstopa revizija evropskega podnebnega zakona, ki jo je evropska komisija napovedala v prvi četrtini letošnjega leta.
Minister Bojan Kumer je evropskemu komisarju predstavil ključne poudarke slovenske podnebne in energetske politike ter izpostavil, da je podnebna politika ena izmed prednostnih nalog vlade, ki se zaveda tako ranljivosti države glede podnebnih sprememb kot tudi priložnosti, ki jih za gospodarstvo in delovna mesta prispeva razogljičenje. Slovenija je sprejela ambiciozno nadgradnjo NEPN, s katero si prizadeva najkasneje do leta 2033 zmanjšati emisije za 55 odstotkov. Rezultati dela te vlade so že vidni, saj so te v letu 2023 upadle za 6,5 odstotka, lani pa je Slovenija prvič izpolnila svoj cilj glede deleža OVE. Posledica obojega je zmanjšana odvisnost od uvoza goriv ter s tem večja odpornost gospodarstva in družbe. Kljub temu ostajajo veliki izzivi, zlasti na področju razogljičenja prometa in energetsko intenzivne industrije, kjer bo treba okrepiti ciljno usmerjene ukrepe ter zagotoviti stabilne finančne in zakonodajne okvirje. Ob tem je poudaril, da konkurenčnost in razogljičenje nista nasprotujoča si cilja, temveč se dopolnjujeta. Uspešno razogljičenje in z njim povezane inovacije morajo postati gonilo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zato Slovenija poziva k čimprejšnji predložitvi ter sprejemu evropskega podnebnega zakona, ki mora uzakoniti cilj zmanjšanja emisij do leta 2040 ter s tem pripomoči k bolj predvidljivemu poslovnemu okolju. Ključnega pomena pri tem ostajata uravnotežena razdelitev evropskih sredstev za razogljičenje ter upoštevanje nacionalnih specifik, med drugim gospodarskih značilnosti, tranzitne lege države in njene razpršene poselitve ter velike pokritosti z gozdovi. Slovenija ostaja zavezana aktivnemu sodelovanju v evropskih razpravah o zelenem prehodu in se bo še naprej zavzemala za učinkovito in pravično podnebno politiko na ravni EU.
Komisar Wopke Hoekstra je ob obisku dejal, da je od nastopa svojega mandata že večkrat razmišljal o uničujočih poplavah, ki so prizadele Slovenijo leta 2023. Po njegovih besedah Slovenija na področju podnebnih politik dela odlično, si postavlja ambiciozne cilje in dobro uporablja evropski sklad za modernizacijo. Prav tako ga veseli, da Slovenija za projekt v Hrastniku črpa sredstva iz sklada EU za inovacije. Nedavno predstavljen dogovor o čisti industriji za konkurenčnost in razogličenje v EU je podpora ponovni industrializaciji, kar je lahko spodbuda tudi za rast in trajnostni razvoj Slovenije, je še poudaril.
Po srečanju je minister Bojan Kumer izpostavil, da zavezanost te vlade podnebnim ciljem dokazujejo konkretni rezultati. Na srečanju s komisarjem Wopkejem Hoekstro je poudaril, da mora biti ključna naloga te evropske komisije zagotoviti pogoje, v katerih bosta razogljičenje in z njim povezane inovacije spodbudi za konkurenčnost evropskega gospodarstva. Zavzel se je tudi za pravičnejšo in bolj uravnoteženo razdelitev sredstev iz evropskih skladov, ki podpirajo razogljičenje ter poudaril nekatere specifike naše države, ki jih bo morala nova evropska podnebna zakonodaja upoštevati, in sicer naše gospodarske značilnosti, tranzitno lego Slovenije in razpršeno poselitev ter veliko pokritost z gozdovi.
Minister Bojan Kumer in evropski komisar Wopke Hoekstra sta obiskala tudi Steklarno Hrastnik, ki se je s svojim inovativnim projektom uspešno uvrstila med prejemnike sredstev iz Sklada za inovacije. V sodelovanju s Kemijskim inštitutom so razvili hibridno regenerativno steklarsko peč, ki pomembno prispeva k povečanju energetske učinkovitosti ter zmanjšanju emisij v steklarski industriji. S tem projektom je Steklarna Hrastnik postala prvo slovensko podjetje, ki mu je uspelo pridobiti sredstva na drugem razpisu za male projekte v okviru Sklada za inovacije, kar dokazuje, da ima Slovenija inovativna podjetja, sposobna uspešno konkurirati na evropskih razpisih in prispevati k razogljičenju industrije v EU. (pb)