Z ruskim gostom se je včeraj srečal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel.
Anatolij Janovski in Samo Omerzel sta srečanje posvetila predvsem izvajanju projekta Južni tok in se strinjala, da je projekt pomemben za obe državi. Sodelovanje med državama pri gradnji plinovoda čez slovensko ozemlje ureja meddržavni sporazum iz leta 2009, ki med drugim določa, da aktivnosti na projektu vodita ruski Gazprom in slovenski Plinovodi. Jeseni 2012 je bilo za nadaljnjo realizacijo projekta ustanovljeno tudi skupno podjetje Južni tok Slovenija.
Sogovornika sta se dogovorila, da bodo preučili vse pravne možnosti regulacije projekta v okviru tretjega energetskega paketa. Samo Omerzel je v pogovoru z ruskim gostom izpostavil še, da bo Slovenija še naprej aktivno podpirala dialog in iskanje novih okvirov sodelovanja med Rusko federacijo in EU na področju energetske politike.
Spomnimo, plinovod Južni tok bo tekel od Črnega morja, preko Bolgarije, Srbije, Madžarske, od tod pa bo en krak tekel preko Slovenije do Italije, drugi krak pa do Avstrije. Vrednost plinovoda je ocenjena na okoli 15,5 milijarde evrov, od tega vrednost slovenskega dela plinovoda znaša okoli milijarde evrov. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina.
Vstopna točka plinovoda na slovensko ozemlje bo na slovensko- madžarski meji pri Pincah, izstopna točka pa na slovensko-italijanski meji pri Ratečah. Okvirno bodo zmogljivosti plinovoda Južni tok, ki bo vstopal v Slovenijo, okoli 26 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. V Sloveniji bodo ostale predvidoma tiste količine zemeljskega plina, ki bodo namenjene domačim uporabnikom. Aktivnosti za gradnjo plinovoda čez slovensko ozemlje že tečejo, vendar se sama gradnja najverjetneje ne bo začela prej kot leta 2015. (pb)