Slovenska energetika v dobri kondiciji

Kot je v pozdravnem nagovoru udeležencev dejal predsednik slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta Franc Žlahtič, je odprt in poglobljen dialog med oblikovalci energetskih politik doma nujen in osnova za poenotenje navzven ter za enakopravno vključitev v evropsko energetsko politiko. Zato so bili glavni cilji konference aktualizirati stanje nacionalne energetike in procese, ki potekajo v državi na področju izpolnjevanja energetsko podnebnih zavez. Poleg tega pa podati okvirje nacionalne energetske politike ter pomagati pridobiti konsenz in podporo udejanjanju nacionalne energetike. Kot je izpostavil, še zlasti veseli dejstvo, da je tudi lanska analiza WEC potrdila, da je slovenska energetika dinamična in ena izmed najbolje ocenjenih, je šesta. Analiza pa kaže tudi, da je nacionalna energetika v minulih letih napredovala in je trdna.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je v svojem nagovoru zbranim orisala prometni pogled na energetiko. Energetika bo odigrala eno najpomembnejših vlog pri razogličenju sodobne družbe, glavni izziv pa bo zagotavljanje ustreznih količin električne energije iz obnovljivih virov, in sicer tam, kjer je potrebna in, ko je potrebna. Zato je shranjevanje električne energije eden ključnih izzivov za raziskave, razvoj in inovacije na tem področju, med njimi tudi baterij, ki bodo morale biti dvosmerne in del krožnega gospodarstva. Komisija je razvila zavezništvo EU za baterije in zagotovila več kot sto milijard evrov sredstev za naložbe. V predlogu nove finančne perspektive bo več denarja namenjenega ravno projektom, ki hkrati nagovarjajo potrebe energetike, prometa in digitalizacije.

Ne spreminjamo samo energetike, ampak do temeljev pretresamo družbo

Tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je izpostavila odlično uvrstitev Slovenije v lanski analizi WEC, a ob tem poudarila, da je to predvsem rezultat dobrih političnih odločitev izpred desetletij in dobrega dela energetske stroke v vsem tem času. Sedaj pa je treba določiti nove, sodobne temelje za naše nadaljnje uspehe. Ob tem pa je treba imeti v mislih, da je proces sprejemanja odločitev danes veliko bolj zapleten kot včasih. Na ministrstvu trenutno pripravljajo Nacionalni podnebno energetski načrt (NEPN) in snujejo tudi dolgoročno energetsko strategijo v okviru EKS in dolgoročne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Cilj je, da vse te pomembne dokumente, ki so med seboj povezani, vlada sprejme še letos, saj z nekaterimi naša država že zamuja. Prehod v nizkoogljično družbo je dejstvo, treba pa bo izjemno premišljeno sprejemati odločitve, na kakšen način bomo dosegali najboljše možne rešitve. Naloga vseh, ki delujejo v energetiki je težka, verjame pa, da bodo na podlagi skupnega znanja uspeli dogovoriti najboljše rešitve za prihodnost. Ključno pri tem bo tudi zavedanje, da energenti niso samo tržno blago, ampak družbena dobrina. Za normalno delovanje družbe je ključno, da imajo državljani in gospodarstvo zanesljive in trajnostne energente po dostopnih cenah. In to bodo upoštevali tudi pri sprejemanju usmeritev za prihodnost. Če bo konkurenčna naša energetika, bo konkurenčno ostalo tudi naše gospodarstvo. Kot je poudarila, je pred Slovenijo zelo zahtevno obdobje. Ne samo zaradi sprejemanja strateških političnih odločitev, pač pa tudi zaradi priprave in sprejemanja novega zakonodajnega okvira na nacionalni ravni. Država lahko pride do dobrih in pravih odločitev, ki bodo krojila prihodnost ne samo slovenske energetike, ampak tudi Slovenije v naslednjih desetletjih.

V. d. generalnega direktorja Direktorata za energijo Hinko Šolinc je predstavil program prihodnjega dela ministrstva. Strateških dokumentov, ki jih mora ministrstvo v tem letu pripraviti, je kar nekaj. Najprej je to NEPN. Osnutek so naredili po predlogi iz uredbe upravljanja energetske unije in ga konec lanskega leta poslali Evropski komisiji v pregled. Ob tem je izpostavil, da je ob sprejemanju zadnjega zakonodajnega paketa na ravni EU, vključno z uredbo o upravljanju energetske unije, veljalo, da cilj OVE znaša 27 odstotkov. V postopku sprejemanja in pogajanja o direktivi o OVE, pa se je ta cilj zvišal na 32 odstotkov, kar pred države članice postavlja dodatne izzive. Osnutek NEPN vsebuje cilj 27 odstotkov, zato bo s komisijo potekal še en naporen pogajalski proces o tem, kakšen naj bo dejansko ta cilj v končnem dokumentu. NEPN bi morali sprejeti do konca letošnjega leta, kar bo velik izziv.

Potem je tu EKS, pri katerem bodo morali kljub že izvedenim javnim obravnavam, narediti še en krog. Zakon določa, da naj ta vključuje cilje za obdobje naslednjih 20 let in okvirno za 40 let. EKS se je začel pripravljati že pred leti, zato so bile projekcije narejene za leta 2030 in 2050. Ker je od priprave EKS minilo že nekaj časa, bo treba v EKS vključiti cilje za leta 2040 in še okvirno za 2060. Zakonski rok za ta dokument že zamujamo, zato si bo ministrstvo prizadevalo, da bi EKS vlada vendarle sprejela še letos.
Letos je treba novelirati tudi akcijski načrt za skoraj nič energijske stavbe in dolgoročno strategijo energetske prenove stavb, kar bodo verjetno združili v en dokument. Na deset let se v lokalnih skupnostih pripravljajo tudi lokalni energetski načrti, ki so izjemno pomembni za končno uresničitev nekaterih ciljev na ravni države.

Treba je spremeniti tudi Energetski zakon. Spremembe so na ministrstvu že pripravili in so trenutno v javni obravnavi. Treba bo sprejeti zakon o javnem skladu za financiranje razgradnje NEK in odlagališču radioaktivnih odpadkov, saj se brez tega ne moremo pogovarjati o nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji. Poleg drugih uredb, ki jih bodo na ministrstvu pripravili še letos, je izpostavil uredbo o samooskrbi z električno energijo, ki se bo predvidoma začela uporabljati v prihodnjem mesecu.

Bolj dolgoročne aktivnosti ministrstva pa bodo usmerjene v prenos paketa Čista energija za vse Evropejce v Energetski zakon v roku enega leta do leta in pol. Prizadevali si bodo tudi za uspešno črpanje kohezijskih sredstev in pripravo nove finančne perspektive, kjer bo treba dodati nove ukrepe.

Ključni izziv je dekarbonizacija

Marko Maver z Ministrstva za okolje in prostor je predstavil stališča ministrstva glede obravnavane teme. Kot je poudaril, je eden ključnih dejavnikov za učinkovito upravljanje energetike in podnebnih ukrepov sodelovanje obeh ministrstev. Sami se v skladu s pariškim podnebnim sporazumom zavzemajo za zelo ambiciozno podnebno politiko in cilje, pri čemer je treba upoštevati tudi socialno pravičen prehod, ki bo hkrati izboljšal konkurenčnost gospodarstva in industrije EU na svetovnih trgih. Slovenija mora analizirati različne poti za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050 in do konca leta pripraviti Nacionalno dolgoročno podnebno strategijo, ki mora biti skladna z NEPN. Zato v naslednjih mesecih pripravljajo različne dogodke za ustvarjanje te strategije. Za zgled bodo vzeli podnebne politike drugih ambicioznih držav v Evropi. Slovenija podpira EU v prizadevanjih za zmanjšanje emisij in doseganje ciljev pariškega sporazuma. Po mnenju ministrstva pa bo za prehod v trajnostni razvoj potrebna ambiciozna strategija. Hkrati si bodo prizadevali, da se pri doseganju ciljev upošteva načelo pravičnega prehoda, torej, da se prizadevanja in ukrepi enakomerno časovno razporedijo. Ključna vprašanja, s katerimi se zaenkrat oziroma se še bodo srečevali na ministrstvu so, kako ambiciozna bo naša podnebna strategija in, kaj to pomeni za cilje 2030. Prav tako je tudi ključno vprašanje, kakšna bo energetska mešanica v luči ciljev do 2050 in tukaj se bo Slovenija morala opredeliti tudi do jedrske energije. Osnovni cilj ministrstva je vzpostaviti dolgoročno podnebno politiko, ki bo zdržala več generacij. Zato je treba postaviti trdne stebre. Dolgoročno strategijo  naj bi sicer pripravili do konca leta.

Kot je podobo nacionalne energetike glede podnebnih zavez orisal vodja Centra za energetsko učinkovitost pri IJS Stane Merše, mora Slovenija do leta 2030 svoje emisije v sektorjih izven sheme EU ETS glede na leto 2005 zmanjšati za 15 odstotkov, velik izziv pa so predvsem emisije iz prometa, ki znašajo kar 51 odstotkov vseh emisij.

V drugem delu srečanja je poglede s svojega zornega kota na obravnavano tematiko v razpravi podalo še nekaj akterjev slovenske energetike. Med drugim je Tomaž Žagar iz Gen energije spregovoril o jedrski energiji, kot ključni za doseganje ciljev nizkoogljične družbe, direktor Elesa mag Aleksander Mervar o spremembah v elektroenergetiki in njihovem vplivu na trajnostni razvoj, direktor skupščine GIZ distribucija električne energije in predsednik uprave Elektra Maribor mag. Boris Sovič pa je predstavil poglede distributerjev. Predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob je spregovoril o vsem, kar nas še čaka na tem področju, dolgoletni predsednik združenja CIGRE–CIRED mag. Krešimir Bakič je predstavil globalna elektroenergetska omrežja v svetu. Mojca Drevenšek in prof. Andrej Gubina pa sta spregovorila o pomenu ozaveščanja državljanov v okviru Društva za spodbujanje energetske pismenosti EN-LITE.