Kot navajajo v GZS, je med obširnim naborom ukrepov, ki jih lahko v skladu s predlogi in soglasjem EU komisije podpre država z državnimi pomočmi na področju podnebja, energije in okolja, tudi možnost uveljavitve uredbe za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov.
Kljub temu da Evropa takšno državno pomoč omogoča že od leta 2012, jo v Sloveniji uvajamo kot zadnji v EU šele v letošnjem letu z veljavnostjo za leto 2021. Ta pomoč je na voljo industrijskim sektorjem, kjer obstaja zaradi globalnih konkurenčnih razmer še posebej veliko tveganje, da se bo določen del industrije umaknil iz Evrope. Povračilo je namenjeno kritju dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi trgovanja s TGP, ki ga proizvajalci elektrike s ceno energije prenašajo na podjetja. Možnost takšnega nadomestila sicer predvideva že obstoječi Zakon o varstvu okolja, vendar Slovenija te vrste pomoči ni nikoli priglasila Evropi in naša podjetja do nje nikoli niso bila upravičena. Druge države, kot na primer Nemčija, so to pomoč omogočile širokemu naboru podjetij že od leta 2013. Slovenska podjetja tako niso bila izpostavljena le globalnim izzivom konkurence, temveč tudi slabšemu konkurenčnemu položaju znotraj EU, pravijo na GZS in dodajajo, da je načrtovan prehod v ogljično nevtralnost za Slovenijo ob nadpovprečnem deležu industrije (še zlasti energetsko intenzivne) še toliko večji izziv. Ob tem poudarjajo, da je slovenska Industrija v preteklih desetletjih že naredila velike korake v smeri ogljične nevtralnosti, s poudarki na stalnem zmanjševanju specifične porabe energije, povečevanju snovne in energetske učinkovitosti ter krožnem gospodarjenju z viri in surovinami.
Veliko o tem pove že podatek, da je od leta 2005 slovenska industrija povečala prihodke za 57 odstotkov, dodano vrednost za 61 odstotkov (ali 3,4 odstotka povprečno letno), medtem pa znižala porabo energije za 16,4 odstotka. V tem obdobju je tudi energetsko intenzivna industrija znižala porabo energentov za 21 odstotkov, res pa tudi je, da je poraba električne energije v tem obdobju zrasla za 7,2 odstotka. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je industrija tudi velik zaposlovalec, velik izvoznik in plačnik davkov, pri čemer energetsko intenzivna podjetja ustvarjajo poleg neposrednih zaposlitev tudi širši lokalni industrijski ekosistem z vrsto malih in srednjih podjetij, ki podpirajo njeno delovanje s svojimi proizvodi in storitvami. Zato je, kot menijo v GZS, potrebno enotno zavedanje, da je tudi industrija del rešitve in odgovor za prihodnost Slovenije na energetski podnebni prehod.