Strojni tehnik Janez Alič, lastnik podjetja Alfa&Omega iz Ljubljane, je ljubitelj avtomobilov že od mladosti. V preteklosti se je posvečal dirkalnim vozilom, zadnjih 20 let pa razvijanju slovenskega električnega vozila (SEV) za mestni in ruralni promet. Do sedaj sta nastala dva konceptna prototipa, zadnji je še v fazi preizkušanja. To je 350-kilogramski dvosedežni malček z zelo aerodinamično obliko (v obliki ribe), ki ga poganjata dva elektromotorja (skupno 6 kW) in z enim polnjenjem lahko prevozi od 100 do 150 kilometrov, kar pomeni specifično porabo energije 4-6 kWh/100 km, odvisno od načina vožnje. Alič pojasni, da poraba energije v električnih vozilih, izdelanih v aktualni tehnologiji, znaša 15-20 kWh/100 km, pri nekaterih prestižnih pa tudi do 30 kWh/100km.
Baterijski sklop (10 kWh) je vgrajen v sprednjem delu vozila in se preko hišne električne napeljave (230V/16A) napolni v treh urah. »Možno ga je polniti tudi na hitrih polnilnicah, vendar jaz tega ne priporočam zaradi večjih energetskih obremenitev, kar negativno vpliva na življenjsko dobo baterij. Predvidevam, da če uporabnik čez dan prevozi 50, 60 ali 100 km, ga bo čez noč z lahkoto napolnil s hišnim polnilnikom,« je pojasnil Alič in dodal, da ima vozilo glede na karakteristiko relativno dobre pospeške, saj hitrost 60 km/h lahko doseže v osmih sekundah, najvišja hitrost, ki jo lahko razvije, pa je 80 km/h.
Izkorišča nihalno energijo
Njegov prvi konceptni prototip je nastal leta 2012, a ker je spoznal, da ima nekaj pomanjkljivosti, ga je nadgradil. »Izboljšan koncept SEV je nekoliko drugačne oblike, prvi je bil v obliki kapljice, ta ima obliko ribe, zato je bolj aerodinamičen. Dodan je tudi avtomatski menjalnik, kar je pomembno s stališča porabe in vožnje v klanec,« je povedal in omenil, da je v obeh primerih za ogrodje uporabil karbonska vlakna. Zadnji del je zelo ojačan in se končuje z varnostnim lokom v obliki aerodinamičnega krila, ki preprečuje poškodbe potnikov v primeru prevrnitve med vožnjo.
V aktualnem konceptnem prototipu je prostora za dve osebi in 300 litrov osebne prtljage. Ko pokaže armaturno ploščo, je takoj jasno, da je zelo minimalistična, na njej so samo zakonsko predpisani instrumenti, stikala in instrumenti za spremljanje energetskih parametrov, kot so poraba energije, napetost, tok. Gretje je uredil s samostojnim grelcem na bio gorivo, ki ne obremenjuje baterijskega sklopa. Izpostavi, da njegov SEV električno energijo pridobiva tudi med vožnjo z regeneracijo zavorne energije, izkorišča pa tudi nihalno energijo, ki se ustvarja pri vožnji in se shranjuje preko elektrogeneratorskih blažilnikov prav tako v baterijskem sklopu.
Minimalni ogljični odtis
K razvoju takšnega električnega avtomobila ga je vzpodbudilo zavedanje, da ekološke problematike množične uporabe osebnih avtomobilov (predvsem v mestih) ne bo mogoče rešiti brez odločnih korakov. Opozori, da je povsem nepotrebno, da se ljudje vozijo v velikih, težkih in energetsko potratnih avtomobilih na kratke (dnevne) razdalje, ki jih je povprečno 94 odstotkov, ob tem pa spomni, da se v večini primerov v vsakem od njih vozi le ena oseba, torej voznik. Ko se je lotil razvoja SEV, so bili njegovi glavni kriteriji: varnost, racionalnost, teža in aerodinamična oblika, ki omogočajo, da ima SEV minimalni ogljični odtis v vseh fazah izdelave, uporabe in reciklaže. Ob tem izpostavi, da obstaja velika verjetnost, da bo ogljični odtis kot parameter postal enota za »zelenost« tehnologije, ki po pandemiji postaja glavna usmeritev razvoja tako v EU kot tudi v Sloveniji.
Sogovornik omeni, da mora pri prototipu še izboljšati nekaj malenkosti, kar naj bi se zgodilo letos, sicer pa je njegov največji izziv SEV spraviti na trg, ki še vedno veliko stavi na vozila v smislu prestiža oz. statusnih simbolov. Njegov pač ni velik in razkošen, a uporabniku ponuja prav vse, kar potrebuje na krajših poteh. Kot majhno družinsko podjetje z omejenimi prihodki na tržišče ne more sam, zato upa, da bo našel vlagatelja, ki bo prepoznal potencial in zagrizel v postopek izdelave poskusne serije vsaj desetih takih avtomobilov za potrebe homologacije ter predstavitvenih aktivnosti, potem bi lahko sledila proizvodnja. Sogovornik ocenjuje, da bi bila prednost njegovega električnega vozila tudi ugodna cena, ki po trenutnih izračunih ne bi smela biti višja od desetih tisočakov.