Energetika

Slovenski hranilniki osvajajo evropski trg

Pogovor z direktorjem in solastnikom družbe NGEN Romanom Bernardom.
Slovenski hranilniki osvajajo evropski trg

Po duši je energetik in inovator. Najprej je oral ledino na področju kabelskih sistemov, potem na področju helikopterskih pregledov elektroenergetskih omrežij, pred dvema letoma pa je skupaj z Damianom Merlakom ustanovil podjetje za inovativne energetske rešitve NGEN, ki uresničuje ambiciozne cilje na področju shranjevanja električne energije. Lani so na Jesenicah zagnali največji baterijski hranilnik v Evropi in prihodnji mesec bodo še večjega v Talumu. Še letos nameravajo postaviti 50 manjših hranilnikov.

Kako bi na kratko predstavili prednosti hranilnikov?

Delujejo zelo zanesljivo in omogočajo zelo hitro odzivnost.

Lani oktobra ste na Jesenicah postavili največjo baterijo v Evropi, 12,6-megavatni Teslin baterijski hranilnik z zmogljivostjo 22,2 megavatne ure. Kako ocenjujete njegovo delovanje?

Samo delovanje ocenjujemo kot odlično. Presenečeni smo, da se je tehnologija v praksi dobro izkazala.

Uporabili ste Tesline baterije in domače znanje. Koliko strokovnjakov imate in koliko časa so razvijali platformo? Zakaj sodelovanje ravno s Teslo?

NGEN je podjetje, ki je vertikalno organizirano, kar pomeni, da obvladujemo inženiring, gradnjo, vzdrževanje, obratovanje in lasten razvoj. Platformo razvijamo dve leti in je nadgradnja klasičnih platform, poimenovanih kot VPP (angl. virtual power plant). V ekipi je trenutno osemnajst sodelavcev. Tesla ima trenutno za ta sigment hranilnikov najboljšo tehnično rešitev, ki zagotavlja dobro življenjsko dobo in garancijo. Njihovo tehnično okolje je univerzalno in trenutno edinstveno na svetu s poudarkom na razvoju, tudi v energetiki.

Januarja je vaš hranilnik postal del slovenskega elektroenergetskega sistema, podpisali ste pogodbo z Elesom. K čemu konkretno vas zavezuje?

Zavezuje nas, da moramo zagotavljati 24 ur dnevno in celo leto storitev regulacije moči. Kar pomeni, da moramo zagotoviti 100-odstotno zanesljivost celotnega sistema, v nasprotnem primeru sledijo pogodbene kazni.

Menda pri realizaciji te pogodbe sodelujete tudi z nekaterimi odjemalci in njihov nabor želite celo povečati. Kako bi se denimo lahko vključila gospodinjstva?

Res je, naši načrti in realizacija gredo v tej smeri, da se naš nabor odjemalcev in porabnikov povečuje, seveda se tukaj gleda na ekonomiko, da so za oba udeleženca ugodni ekonomski učinki. NGEN intenzivno dela na projektu, da bi lahko gospodinjstva postala aktivna in del zgodbe z manjšimi hranilniki. Hišni hranilnik bo v prvi vrsti lahko sam skrbel za netiranje energije znotraj merilnega mesta, omogočil rezervno napajanje in hkrati sodeloval s platformo. Tako bo ustvarjal tudi prihodke za končnega uporabnika. Sistem razpršenih hranilnikov lahko deluje kot skupina ali posamično.

Pripravljate se na integracijo svoje platforme s Teslino programsko opremo Autobidder, ki povezuje sončne elektrarne in baterijske hranilnike. Kakšne spremembe bo to prineslo?

V bistvu smo to začeli že v samem začetku razvoja našega sistema. Tesla v tistem času še ni imel ideje sploh delati na tem trgu. Ker integracija sistema pomeni zelo dobro poznavanje energetskega trga lokalne regulative, je tukaj nastala ta nova rešitev. Autobidder bo v bistvu zamenjal našega operaterja, ki zdaj dela 24 ur dnevno, v smislu, da bo ta samo še nadzoroval delovanje in ga lahko ustrezno korigiral. Algoritmi vsakih pet minut preverjajo stanje in pošiljajo najboljše ekonomsko/tehnične/analitične odločitve.

Kaj se dogaja z vašo drugo veliko baterijo v Sloveniji, v Talumu?

Druga baterija je trenutno v gradnji in bo v portfelj priključena v juliju 2020. Je 30 odstotkov večja od tiste na Jesenicah. Tako bomo skupaj imeli 28 megavatov oziroma 53 megavatnih ur.

Na konferenci En.Odmev ste med svojimi cilji izpostavili postavitev deset tisoč majhnih hranilnikov, do poletja naj bi jih stalo že 50. Kako blizu ste svojemu cilju in na koga pravzaprav računate?

Projekt 50 hranilnikov se izvaja in bo letos zaključen. Računamo na končne uporabnike, tiste, ki že imajo sončne elektrarne ali jih bodo instalirali. Zanimivo je za tiste, ki imajo težave s priključno močjo, pozneje, ko se bo letno netiranje spremenilo, bo lahko ta hranilnik netiral energijo znoraj objekta, kar bo seveda bolj ekonomsko za uporabnika. Vsi lahko takoj sodelujejo s platformo NCC NGEN, prek katere lahko tudi omogočamo dinamično tarifo. Poleg tega lahko hranilniki ponudijo nove storitve za distribucijsko omrežje, kot je dviganje ali zmanjšanje napetosti.

Meje za vas, jasno, ne obstajajo. Kam vse ste se ali se še nameravate razširiti s svojimi hranilniki? Kakšna je konkurenca?

Zelo intenzivno delamo tudi na poslovnih povezavah zunaj Slovenije. Trenutno smo udeleženi v kar nekaj projektih v Avstriji, na Poljskem in Madžarskem. Glede na to, kako je energetika organizirana tudi v EU, težko govorimo o res pravi konkurenci, vendar obstaja. Naše inovativne rešitve integracije hranilnikov s programsko opremo so zanimive za vse, ki posegajo po uporabi hranilnikov v energetiki.
Ali zakonodaja sledi razvoju hranilnikov in z njimi povezane tehnologije?

Lahko rečem, da v prenosnem omrežju sledi, in vsa pohvala sistemskemu operaterju, ki je vzpostavil pogoje, da se lahko take dejavnosti izvajajo v tej komercialni obliki. V distribucijskem omrežju pa še ni vse urejeno. Pogoji v distribucijskem omrežju bi morali biti enaki kot v prenosnem, da bosta tako mogoča širša uporaba in aktivno sodelovanje uporabnikov.