To je osnova za izplačilo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil, ki jih bo EU nakazala Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. S temi sredstvi bo podprto izvajanje ključnih naložbenih in reformnih ukrepov iz načrta Slovenije za okrevanje in odpornost, kar bo Sloveniji omogočilo, da bo ob izhodu iz pandemije koronavirusa izšla močnejša.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je v središču evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, v okviru katerega se bodo zagotovila sredstva v višini 800 milijard evrov v podporo naložbam in reformam po vsej EU. Slovenski načrt je del usklajenega odziva EU na krizo zaradi pandemije, da bi se lažje spoprijeli s skupnimi evropskimi izzivi glede zelenega in digitalnega prehoda, pa tudi okrepili gospodarsko in socialno odpornost ter kohezijo enotnega trga.
Komisija je slovenski načrt ocenila na podlagi meril iz uredbe o omenjenem mehanizmu. V analizi je zlasti proučila, ali naložbe in reforme, ki jih načrtuje Slovenija, podpirajo zeleni in digitalni prehod, ali prispevajo k učinkoviti obravnavi v evropskem semestru ugotovljenih izzivov in ali krepijo potencial rasti njenega gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko in socialno odpornost.
Komisija ugotavlja, da je v slovenskem načrtu 42 odstotkov skupnih dodeljenih sredstev namenjenih za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje. Med ukrepi, ki naj bi zajamčili zeleni prehod države, so naložbe za spodbujanje energije iz OVE, povečanje energijske učinkovitosti stavb in njihove protipotresne sanacije, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in nadgradnjo železniške infrastrukture.
Prav tako komisija ugotavlja, da je v slovenskem načrtu 21 odstotkov skupnih dodeljenih sredstev namenjenih za ukrepe, ki podpirajo digitalni prehod. Med njimi so prizadevanja za digitalizacijo javne uprave, naložbe v povezljivost in digitalna znanja in spretnosti ter digitalizacija podjetij.
Komisija meni, da načrt, ki ga je predložila Slovenija, vsebuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu reševanju vseh ali znatnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih, ki jih je Svet EU naslovil na Slovenijo v okviru evropskega semestra v letih 2019 in 2020.
Načrt predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v državi ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.
V slovenskem načrtu so predlagani projekti na sedmih evropskih vodilnih področjih. To so posebni naložbeni projekti, s katerimi se obravnavajo vprašanja, ki se pojavljajo v vseh državah članicah, na področjih, pomembnih za ustvarjanje delovnih mest in rasti, in ki so potrebni za dvojni prehod. V oceni je bilo poleg tega ugotovljeno, da noben od teh načrtovanih ukrepov bistveno ne škoduje okolju, kar je skladno z zahtevami iz uredbe o omenjenem mehanizmu.
Svet EU bo moral sedaj predlog komisije sprejeti praviloma v štirih tednih. Če bo načrt odobren, bo mogoče Sloveniji izplačati predhodno financiranje v višini 231 milijonov evrov. Ta znesek pomeni 13 odstotkov nepovratnih sredstev, dodeljenih Sloveniji.
Evropska komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz načrta za okrevanje in odpornost, torej glede na napredek pri izvajanju naložb in reform.
Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost je bilo sicer tudi ena od osrednjih tem včerajšnjih dopoldanskih pogovorov na prvem srečanju ministrov slovenske vlade s kolegijem evropskih komisarjev ob prevzemu predsedovanja Slovenije Svetu EU. Kot so sporočili iz vlade, je izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ena od prioritet slovenskega predsedovanja, zato se bo Slovenija zavzemala za njihovo čimprejšnjo potrditev in začetek izvajanja, ki mora biti učinkovito, da bo pripomoglo k izboljšanju odpornosti Evrope kot celote in tudi posameznih držav članic.