Glede na to, da je večina dogodkov potekala v fizični obliki, je minister poudaril, da je to še posebej okrepilo učinkovitost dogovarjanja, izmenjave mnenj in tudi prispevalo k dobrim rezultatom. V času predsedovanja so obravnavali številne dosjeje s področja okolja in podnebnih sprememb, na približno 120 delovnih skupinah Sveta EU so obravnavali vsa tehnična vprašanja in kompromisne predloge. Podnebne spremembe so bile osrednja prednostna naloga Slovenije v času predsedovanja. Že takoj ob začetku predsedovanja je Evropska komisija objavila podnebno energetski zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55. Prvo politično razpravo so ministri opravili na neformalnem srečanju ministrov julija na Brdu, kjer je Izvršni podpredsednik Frans Timmermans prvič predstavil predloge svežnja.
V naslednjih šestih mesecih so bile nato opravljene številne razprave tako na tehnični kot ministrski ravni, Slovenija pa je omnejni sveženj v nadaljnjo obravnavo predala francoskemu predsedstvu. Slovenija je v vlogi predsedujoče EU opravila zelo dejavno vlogo tudi na mednarodni ravni. V imenu Evropske unije je Slovenija na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu nastopila z enotnim glasom. Po šestih letih napornih pogajanj so bile končno sprejete rešitve, ki bodo omogočile polno izvajanje Pariškega sporazuma o trgih ogljika, skupnih časovnih okvirjih in preglednosti. Še posebej pomemben dogovor je ambicija za blažitev podnebnih sprememb, saj je treba že v tem desetletju močno zmanjšati globalne emisije toplogrednih plinov, če želimo, da bo cilj o maksimalnem globalnem segrevanju za 1,5 stopinje Celzija še vedno dosegljiv.
Intenzivno je med drugim potekala tudi obravnava Uredba o baterijah in odpadnih baterijah, ki bo z obsežnejšo uporabo električnih vozil prispevala k doseganju zaveze zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz cestnega prometa ter k izpolnitvi cilja o podnebni nevtralnosti do leta 2050. Tudi na zasedanju pogodbenic Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo Vodne konvencije, kjer je Slovenija zastopala EU, je bil sprejet sklep o gostiteljstvu naslednjega zasedanja v letu 2024 ter prevzemu predsedovanja konvenciji od leta 2024-2027.
V novembru je bil na neformalnem zasedanju ministrov za urbani razvoj sprejet Ljubljanski dogovor in večletni program dela - Naslednja generacija Urbane agende EU. V okviru zasedanja je tekla razprava tudi o vlogi mest za zeleni in digitalni prehod. Po napornih pogajanjih tik pred iztekom predsedovanja pa je bil decembra dosežen še dogovor o prihodnjem 8. Okoljskem akcijskem programu, ki podaja smernice za okoljsko in podnebno politiko do leta 2030.