Energetika

Slovesna podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča

Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM FERI) je včeraj potekala že 46. podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča.  
Slovesna podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča

Organizacijo dogodka si UM FERI izmenjuje s Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani (UL FE) pod sponzorskim okriljem Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED.  

Osrednji govorniki na včerajšnji prireditvi so bili rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Igor Tičar, dekan UM FERI prof. dr. Borut Žalik, prodekana za finančne zadeve in kakovost UL FE izr. prof. dr. David Nedeljković, ter predsednik odbora za podeljevanje nagrad dr. Zvonko Toroš.  

V komisiji za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča so: dr. Zvonko Toroš, predsednik, mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Miloš Pantoš, prof. dr. Vanja Ambrožič, izr. prof. dr. Boštjan Polajžer in izr. prof. dr. Franc Mihalič. Izmed 9 predlaganih del je komisija izbrala 4 nagrajena dela, in sicer za doktorsko disertacijo, za znanstveno magistrsko delo ter dve za magistrski nalogi po bolonjskem študijskem programu.  

Podelitev nagrad sta vodila predsednik komisije za Bedjaničeve nagrade: dr. Zvonko Toroš in predsednik slovenskega društva elektroenergetikov CIGRE-CIRED: mag. Krešimir Bakić.  

Nagrado za doktorsko disertacijo je prejel dr. Klemen Stopar; mentor je bil: prof. dr. Jože Pihler; somentor: doc. dr. Peter Kitak; naslov: Razvoj in analiza obloka v elektro-obločni peči z optimiziranjem gibanja elektrod; Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.  

Nagrado za znanstveno magistrsko delo je prejel mag. Borut Prašnikar: mentor je bil: prof. dr. Danjel Vončina; naslov: Zasnova in razvoj dušilke za energetski transformator; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.  

Nagradi za magistrski deli bolonjskega študija sta prejela Gregor Černe in Andrej Mohar. Pri prvem avtorju je bil mentor prof. dr. Igor Škrjanc; naslov: Kratkoročno napovedovanje porabe električne energije z uporabo mehkih Takagi-Sugeno modelov; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Pri drugem avtorju pa je bil mentor: doc. dr. Peter Kitak; somentor: izr. prof. dr. Jože Ritonja; naslov: Magnetno justiranje relejev FI; Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.  

Komisiji za nagrade vrsto let predsedoval prof. dr. Ogorelc  

Z namenom, da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi vzpodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. Njene identitete pa niso razvijali samo ustanovitelji, temveč tudi nagrajenci s svojimi deli in rezultati.  

Komisija, ki ji v celotnem obdobju njenega delovanja vse do l. 2012 predsedoval profesor dr. Anton Ogorelec, je vsa obdobja ohranjala zahtevne in selektivne kriterije s ciljem, da vsa nagrajena dela poleg visoke raziskovalno strokovne relevantnosti, izkazujejo tudi dosledno naravnanost v gospodarsko uporabnost rezultatov. Z letom 2013 je vodenje komisije prevzel dr. Zvonko Toroš.  

Nagrade prof. dr. Bedjaniča se podeljujejo že od leta 1970 dalje  

Nagrade za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije se podeljuje od leta 1970 dalje. Vključno z letom 2016 je bilo podeljenih 288 nagrad - od tega 162 nagrajencem iz ljubljanske, 61 iz mariborske in 65 iz drugih univerz. Podeljene so bile za 54 doktoratov znanosti, 90 znanstvenih magistrskih nalog in 144 diplomskih del.  

Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Tovrstne nagrade so jamstvo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času restriktivnih gospodarskih razmer, ko predstavlja znanje eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja in globalne konkurenčnosti.