Na Kemijskem inštitutu so konec junija odprli Preglov raziskovalni center z izjemnim pomenom za znanstveno odličnost v Sloveniji.
Preglov raziskovalni center, projektiran kot nizkoenergijska stavba, sta na Hajdrihovi 19 v Ljubljani slovesno odprla direktor Kemijskega inštituta in vodja projekta Preglovega raziskovalnega centra prof. dr. Janko Jamnik in evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik.
Kemijski inštitut je v okviru otvoritve podelil tudi Preglovo nagrado za izjemne dosežke vodji Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Gregorju Anderluhu (na desni strani fotografije poleg direktorja KI prof. dr. Jamnika). Slavnostno srečanje, ki so se ga udeležili številni priznanimi slovenski znanstveniki in gospodarstveniki, sta popestrila še Severa Gjurin in otroški pevski zbor Osnovne šole Prežihovega Voranca.
Kot je poudaril prof. dr. Janko Jamnik, je Preglov raziskovalni center izjemnega pomena za izgradnjo znanstvene odličnosti v Sloveniji. Na 4.000 kvadratnih metrih prostorov bo namreč poleg sodobnih laboratorijev nameščena vrhunska raziskovalna oprema, med drugim tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope.
Investicija v višini 15 milijonov evrov je bila v kar 80 odstotkih financirana iz evropskih sredstev, kar izstopa kot izjemen dosežek in predstavlja spodbudo tudi drugim inštitucijam in podjetjem. V zvezi s tem je evropski komisar dr. Janez Potočnik pozdravil uspešna črpanja evropskih sredstev, močna prizadevanja za napredek slovenske znanosti in nadvse učinkovito ter kompetentno izvedbo projekta.
V centru bo delovalo 80 raziskovalk in raziskovalcev
Odločitev za projekt izgradnje Preglovega raziskovalnega centra je bila sprejeta januarja 2010 zaradi izjemne prostorske stiske, saj veliko načrtovane najsodobnejše raziskovalne opreme, ki je zelo občutljiva zaradi neprimerne prostorske razpoložljivosti, ni bilo moč namestiti. Tri in pol leta pozneje je zgrajen Preglov raziskovalni center, v katerem bo v najsodobnejših laboratorijih delovalo 80 raziskovalk in raziskovalcev. V njem bo nameščena tudi najmodernejša raziskovalna oprema, ki je skoraj v celoti financirana s sredstvi EU (centri odličnosti).
Pri tem je pomembno poudariti, da je Kemijski inštitut sredstva pridobival postopoma, kar je pomenilo izjemno veliko tveganje in izziv za upravljanje investicije in gradnje tehnološko izjemno zahtevnega objekta. Med raziskovalno in laboratorijsko opremo pa izstopa transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je doslej najdražji posamezni kos raziskovalne opreme kadarkoli kupljen v Sloveniji. Ta mikroskop je edinstven v regiji in bo izjemno olajšal raziskave na področju nanomaterialov.
Center zasnoval arhitekt Edvard Mandič
Nizkoenergijska stavba Preglovega raziskovalnega centra je bila izredno zahteven projekt, ker v sebi združuje zelo različne, organizacijsko zahtevne funkcionalne enote s svojimi specifičnimi tehnološkimi in včasih nasprotujočimi si pogoji. Zasnoval jo je arhitekt Edvard Mandič, v njej pa domuje tudi umetniško delo in rezultat sinergije ter participacije znanstvene in umetniške kreativnosti »Znamenja znanja« akademskega kiparja Jiřija Kočice.
Kot že rečeno, je bila Preglova nagrada za izjemne dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav s področja kemije in sorodnih ved podeljena prof. dr. Gregorju Anderluhu. Kakor tudi v prejšnjih letih, se je komisija pri izbiri nagrajencev osredotočila na znanstveno odličnost, izjemnost in prodornost nominirancev, saj nagrade podeljujejo tistim raziskovalkam in raziskovalcem, ki so po njihovi oceni sposobni premikati meje mogočega in odkrivati nova obzorja.
Prof. dr. Gregor Anderluh med vodilnimi raziskovalci
Profesor Gregor Anderluh, vodja Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu, sodi med najprodornejše slovenske raziskovalce na področju biokemije in molekularne biologije oziroma ved o življenju.
Sloves odličnega in mednarodno uglednega raziskovalca je profesor Anderluh dosegel na dveh področjih. Prvo je preučevanje procesov bakterijske patogeneze in imunskih sistemov, vključno s človekom. Še zlasti je pomemben njegov doprinos pri proučevanju zgradbe in razumevanju delovanja proteinskih gradnikov v celičnih membranah, kjer profesor Anderluh velja za enega vodilnih v svetu. Drugo področje pa je uvajanje in raba novih metod na osnovi površinske plazmonske resonance za spremljanje interakcij proteinov z modelnimi lipidnimi membranami.
Izjemnost raziskav za razumevanje imunskega odziva
Izsledki raziskav profesorja Anderluha so bili v zadnjih letih objavljeni v več znanstvenih člankih v visoko kvalitetnih revijah. Pri tem komisija še posebej poudarja izjemnost raziskav, v katerih je profesor Anderluh celovito preučeval interakcije med lipidi in proteini ter transport preko celičnih membran, saj imajo ta odkritja velik fiziološki pomen za razumevanje imunskega odziva.
Sicer pa o odličnosti in aktualnosti znanstveno-raziskovalnega dela profesorja Anderluha pričajo tudi številni citati njegovih objav in mnoga vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter tujih univerzah. (mj)