V ZSFI se strinjajo, da je treba subvencije fotovoltaiki še dodatno znižati, vendar le na podlagi realnih izračunov.
Pomembnejše poglede na aktualno problematiko na področju razvoja sončne energije je predstavil dr. Uroš Merc, predsednik uprave skupine BISOL Group in predsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije.
V njihovih krogih je močno odmevala Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki jo je vlada sprejela v začetku junija. Kot so že takoj po sprejemu omenjene uredbe opozorili v ZSFI, bodo tovrstne podpore, poleg že predvidenega znižanja, deležne še dodatnega močnega znižanja.
Kako ocenjujete dosedanji razvoj fotovoltaike v Sloveniji?
»Fotovoltaika je ena izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog. V zadnjih dveh letih smo bili tudi v Sloveniji priča uspešnemu razvoju panoge, ki je do danes omogočila več kot 2.500 novih delovnih mest, razvoj lastnega domačega znanja, dodano vrednost in številne izvozne možnosti. S pomočjo podporne sheme, oblikovane za spodbujanje obnovljivih virov energije, se je fotovoltaika razvijala v smeri konkurenčnosti konvencionalnim energetskim virom. Razvijala se je tako, da so se vsako leto podpore novim sončnim elektrarnam znižale za več odstotnih točk v primerjavi z zneskom za podpore, določenim v letu 2009.
To pomeni, da je fotovoltaika v Sloveniji uspela v zgolj treh letih znižati stroške proizvodnje električne energije iz sonca za 40 odstotkov, kar je izjemen dosežek in kaže na srednje- ter dolgoročni potencial panoge. Spodbude tega razvoja morajo biti naravnane trajnostno ter brez nenadnih in slabo utemeljenih sprememb.«
Kaj za slovensko fotovoltaiko pomeni sprejem Uredbe o spremembah uredbe o podporah električni energiji, ki jo je pred nedavnim sprejela vlada?
»Fotovoltaika je elektroenergetski vir, ki predvsem zaradi dodatne ponudbe že na srednji rok niža cene elektrike za končnega porabnika. Res pa je, da z nižanjem cen znatno prerazporeja sredstva znotraj energetike, zaradi česar bo panoga v bodoče zmeraj bolj izpostavljena številnim negativnim vplivom ter odporu tradicionalnih energetikov.
Zaradi dodatnega znižanja stroškov investicij v sončne elektrarne smo se tudi v Združenju slovenske fotovoltaične industrije strinjali, da je treba podpore še dodatno znižati, vendar premišljeno, na osnovi izračunov, ki temeljijo na dejanskem stanju na domačem trgu. Podali smo še nekaj dodatnih predlogov, s katerimi bi zmanjšali donosnost investicij v sončne elektrarne v mejah predvidene donosnosti, zmanjšali prehitro rast investicij v sončne elektrarne, hkrati pa ne bi ogrozili fotovoltaične industrije v Sloveniji, ampak še dodatno povečali število zaposlenih in dodano vrednost, ki ostane Sloveniji.«
Vlada se je torej odločila še za dodatno znižanje odkupnih cen, ki glede na izhodiščne cene sedaj znaša 52,45 odstotka. Kakšne bodo posledice tega znižanja?
»Znižanje subvencij je tudi v interesu slovenske fotovoltaične industrije, vendar bi morala vlada podpore zmanjšati predvsem za največje elektrarne. Osnovni namen obnovljivih virov je razpršena proizvodnja električne energije. Vsako gospodinjstvo naj ima svojo elektrarno, s katero bi zase proizvajalo elektriko. S tem bi se porabniki bolj zavedali lastnega energetskega odtisa in pazili na porabo elektrike, izgube v omrežju pa bi bile manjše ter omrežje bolj stabilno.
Nove spremembe povsem onemogočajo postavitev majhnih sončnih elektrarn, ki omogočajo lastno rabo, večjo razpršeno proizvodnjo električne energije in manjše distribucijske izgube v delovanju elektrodistribucijskega omrežja.«
Kako bi lahko izboljšali možnosti za gradnjo manjših sončnih elektrarn v Sloveniji?
»Predlagamo uvedbo novega razreda za najmanjše elektrarne do 20 kW, ki se lahko gradijo na individualnih hišah. Ta segment je v Sloveniji trenutno povsem nezanimiv, ker ne omogoča sprejemljivih donosov, saj predpisi povsem enako obravnavajo elektrarne iz treh ali štirih modulov, ki si jih nekdo postavi na svoji hiši, kot 999 kW elektrarne, za katere potrebujemo več kot 4.000 modulov in najmanj 7.000 kvadratnih metrov prostora. Za obe velikosti je treba izdelati povsem enake projekte in študije, voditi enak postopek in plačati enake stroške priključitve na omrežje. Gre za fiksne stroške, ki pri več 100 kW elektrarnah niso omembe vredni, pri najmanjših elektrarnah pa predstavljajo kar od 30 do 40 odstotkov stroškov celotne investicije, kar jih seveda tako podraži, da niso več donosne.«
Miro Jakomin
Več o tem v naslednji številki tiskane revije Naš stik.