SODO dobil soglasje k razvojnemu načrtu distribucijskega sistema do leta 2030

Sistemski operater distribucijskega omrežja družba SODO je v zadnjem času od vlade in pristojnega ministrstva pridobila soglasje k dvema pomembnima dokumentoma, in sicer k Sistemskim obratovalnim navodilom za distribucijsko omrežje električne energije (SONDSEE) in Razvojnemu načrtu distribucijskega sistema za obdobje od leta 2021 do leta 2030. SODO je Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije, ki vsebinsko podrobno urejajo področja, za katera je zadolžen distribucijski operater, izdelal v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji. Ta pa so aktivno sodelovala tudi pri oblikovanju desetletnega razvojnega načrta do leta 2030, ki je bil usklajen tudi z razvojnim načrtom slovenskega sistemskega operaterja prenosnega omrežja družbo Eles. Kot so poudarili v SODO, se elektroenergetski sistem v zadnjih dveh desetletjih sooča z velikimi izzivi, ki so posledica predvsem masovne integracije razpršenih obnovljivih virov, novih načinov rabe električne energije – elektrifikacija ogrevanja s toplotnimi črpalkami in elektrifikacija osebne mobilnosti, ter uvajanja panevropskega trga z električno energijo. Vsi ti dejavniki močno vplivajo na delovanje in razvoj celotnega elektroenergetskega sistema, tako na distribucijskem in prenosnem nivoju, kot tudi na trgu z električno energijo in v segmentu proizvodnje električne energije. Evropski operaterji distribucijskih sistemov se zaradi hitrega prirasta obremenitev, kot posledice vedno večjega števila toplotnih črpalk, samooskrbnih elektrarn, e-mobilnosti in splošnega porasta obremenitev, soočajo s problemom določanja zadostnosti trenutnega omrežja za obratovanje ali vključevanje novega odjema, proizvodnje in novih aktivnih elementov v že zgrajeno omrežje, saj le to ni bilo načrtovano za tako visoke letne priraste moči. Pri pripravi posodobljenega razvojnega načrta distribucijskega omrežja do leta 2030 je SODO uporabil enotni kriteriji in postopke načrtovanja razvoja omrežja s ciljem, da bi zagotovili homogeno strukturo omrežja in primerljivo kakovost oskrbe z električno energijo na celotnem območju Slovenije.
Direktor družbe SODO mag. Stanislav Vojsk je ob predstavitvi izhodišč, ki so omogočila izdelavo razvojnega načrta, izpostavil, da najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju razvoja infrastrukture električnih omrežij predstavlja konična obremenitev, ki iz vidika načrtovanja presega pomen obsega porabe energije. »Zavedati se moramo, je dejal mag. Vojsk, da ima razvoj koničnih obremenitev kratkoročno drugačno dinamiko kot razvoj odjema energije. Zato so bile v načrtu napovedi za naslednje obdobje podane v smislu rasti koničnih obremenitev, katere bo t.i. energijski prehod še pospešil. Še večje konične obremenitve bo povzročila množična elektrifikacija prometa in uporaba električne energije za ogrevanje. To z drugimi besedami  pomeni, da bodo potrebna intenzivna vlaganja ne samo v distribucijsko omrežje, temveč tudi v aktivno upravljanje omrežja in napredne tehnološke rešitve, z osnovnim namenom obvladovanja porabe in proizvodnje električne energije ter nudenja novih storitev za uporabnike distribucijskega sistema.«

Do leta 2030 naj bi v distribucijsko omrežje vložili kar 4,2 milijarde evrov

Po ocenah omenjenega razvojnega načrta slovenskega distribucijskega omrežja, naj bi vlaganja do leta 2030 znašala 4.211,6 milijona evrov, pri čemer naj bi delež novogradenj znašal 62 odstotkov predvidenih sredstev, delež rekonstrukcij, pri čemer te niso namenjene zgolj zamenjavi starega z novim, ampak tudi povečevanju obstoječih zmogljivosti, pa 34 odstotkov. Preostala sredstva (4 odstotke) predstavljajo naložbe v projektno dokumentacijo in odkup infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje GJS distribucijskega omrežja. In iz katerih sredstev naj bi zagotovili potrebna finančna sredstva za uresničitev zastavljenih načrtov? Zaradi omejitev pri zagotavljanju finančnih virov pri nosilcih izvajanja gospodarske javne službe distribucijski operater je velik del načrtovanih sredstev predvidenih iz naslova evropskih sredstev ali drugih sredstev iz državnega proračuna. V SODO ocenjujejo, da bi glede na navedene omejitve, z lastnimi sredstvi (amortizacija, donos in druga lastna sredstva) lahko zagotovili približno 833 milijonov evrov, z dolgoročnim zadolževanjem pa še dodatnih 640 milijonov, kar skupaj znese 1,473 milijarde evrov oziroma 34 odstotkov vseh načrtovanih virov, večino sredstev pa bo treba zagotoviti iz drugih virov. Kot še pravijo v SODO, razmerje med lastnimi sredstvi in sredstvi dolžniškega kapitala trenutno znaša 57/43. V strukturi vseh načrtovanih sredstev znaša delež lastnih sredstev 20 odstotkov in delež dolžniškega kapitala 15 odstotkov. Dodatno zadolževanje distribucijskih podjetij bi zato onemogočilo izpolnjevanje pričakovanj oziroma priporočil SDH, kot tudi ogrozilo izpolnjevanje finančnih zavez po pogodbah, sklenjenih za dolgoročno posojilo z EIB, zato bo, kot rečeno, nujno treba poiskati še dodatne vire za zagotovitev financiranja vseh predvidenih naložb. Ta so v razvojnem načrtu sicer opredeljena kot sredstva EU in predstavljajo najvišjo postavko v višini 2,736 milijarde evrov oziroma 65 odstotkov vseh načrtovanih virov.