SODO in EPF o ukrepih učinkovite rabe energije

Družba SODO in Inštitut za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru (EPF) sta včeraj predstavila raziskavo primerjalnega ugotavljanja stališč poslovnih odjemalcev do elektroenergetske problematike v Sloveniji. Povzemamo pomembnejše izsledke te raziskave, ki jo je SODO na kratko predstavil tudi v pisnem sporočilu za javnost. 

Uporabo ukrepov učinkovite rabe energije je družba SODO v sodelovanju z EPF, v letih 2009 do 2017, redno na vsaki dve leti preverjala na vzorcu več kot 500 poslovnih odjemalcev v Sloveniji. Glede na rezultate raziskave predstavlja električna energija osrednji energent v slovenskih podjetjih. Ob deseti obletnici delovanja družbe SODO sta rezultate vseh dosedanjih raziskav objavila v monografiji z naslovom » Izzivi učinkovite rabe energije – se jih družbe in institucije zavedajo?« 

Energetska učinkovitost je pomembna za doseganje trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in ima vlogo pomembnega gospodarskega elementa za doseganje mednarodne konkurenčnosti in zanesljivosti dobave energije. Od leta 2009 beležijo številne pomembne in pozitivne premike na področju poznavanja in uporabe ukrepov za varčno in učinkovito rabo energije. SODO je v sodelovanju z EPF v letu 2017 že peto leto zapored izvedel raziskavo stališč poslovnih odjemalcev do elektro-energetske problematike v Sloveniji. 

Izvedba na nacionalno reprezentativnem vzorcu slovenskih podjetij omogoča longitudinalno spremljanje stališč in navad poslovnih odjemalcev v odnosu do učinkovite rabe električne energije in rabe obnovljivih virov energije, cene električne energije, odnosa do okolja, odnosa z dobavitelji energije, vozil na alternativni pogon in drugo. 

Kot je poudaril mag. Matjaž Vodušek, direktor SODO, je v zadnjem letu cena električne energije na veleprodajnih trgih zrasla za približno 30 %. »Rast cen je posledica dviga cen fosilnih energentov, slabih hidroloških razmer v letošnjem letu in povečanega odjema kot posledice gospodarske rasti. Tudi v prihodnje ne moremo pričakovati, da bo cena električne energije padla, zato nas veseli, da se podjetja zavedajo pomena uporabe različnih ukrepov varčne in učinkovite rabe energije. Žal pa energetski management uporablja zgolj četrtina podjetij, zato bomo v prihodnje veliko pozornost namenjali osveščanju podjetij pomenu uvedbe energetskega managementa. V veliko pomoč bi bila tudi stimulacija države za podjetja, ki bi energetski management uvedla.« 

Energetski management uporablja zgolj četrtina podjetij 

Glede na rezultate raziskave je električna energija v letu 2017 osrednji energent, ki prevladuje tako za potrebe ogrevanja (prostorov in vode), kakor tudi za potrebe proizvodnih procesov. Glede na pomembno mesto električne energije v slovenskih podjetjih pa od leta 2009 vztrajno narašča uporaba različnih ukrepov za varčno in učinkovito uporabo energije, kot so: 

• sistemi za regulacijo razsvetljave (41 %), katerih uporaba se je glede na leto 2015 povečala za 10 odstotnih točk, 

• sistemi za varčno pripravo vode (25 % in porast v primerjavi z 2015 za 9 odstotnih točk) ter 

• sistemi za varčno ogrevanje in ohlajanje prostorov (55 %), kjer so v letu 2017 zabeležili porast za kar 19 odstotnih točk v primerjavi z letom 2015. 

Skozi leta se je izboljšalo tudi poznavanje ukrepov za manjšo in okolju prijazno rabo električne energije. Največji porast v poznavanju od leta 2009 se beleži v primeru uporabe centralnih »pametnih« nadzornih sistemov razsvetljave, ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih s strani zunanjih inštitucij, novejših števcev, ki nudijo optimizacijo stroškov porabe ter uvajanju energetskega managementa. Pri slednjem velja, da navkljub temu, da ta ukrep v letu 2017 pozna večina podjetij, energetski management uporablja zgolj četrtina med njimi. Kot najširše poznana in uporabljana ukrepa pa podjetja navajajo uporabo varčnih sijalk ter izklapljanje naprav. 

Gorenje Group, ki je pričela s strateškim upravljanjem učinkovite rabe energije že v 90 letih, ima strategijo obnovljivih virov in učinkovite rabe. Kot poudarja pomočnik direktorja vzdrževanja Peter Kobal, ne zadostujejo samo zavedanje in ukrepi za učinkovito rabo energije s strani vodstva, temveč je nujno v ta proces vključiti tudi zaposlene, da bi dosegali učinkovitost. 

Podjetja pripravljena vlagati v sisteme za samooskrbo z energijo 

V letu 2017 ima napredne števce 24 % podjetij, kar je za 10 odstotnih točk več kot v letu 2015, veča pa se tudi delež podjetij, ki načrtujejo inštalacijo takšne tehnologije v prihodnosti. Obravnava funkcij naprednih števcev postavlja v ospredje optimizacijo in transparentnost stroškov električne energije, ki tudi v letu 2017 po mnenju respondentov ostajata najpomembnejši funkciji. Interes za optimizacijo stroškov podpira tudi ugotovitev, da bi bila več kot polovica podjetij pripravljena plačati višjo ceno za naprave z vgrajeno logiko za omogočanje prilagajanja odjema na osnovi cene električne energije. 

Z vidika poznavanja in odnosa do različnih načinov proizvodnje električne energije se je v primerjavi z letom 2015 za 11 odstotnih točk povečal delež podjetij, ki bi bila pripravljena vlagati lastna sredstva v izgradnjo sistema za samooskrbo z energijo (v letu 2017 je takšnih podjetij 40 %), viša pa se tudi delež podjetij, ki so že investirala v pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem prevladujejo velika podjetja. 

Za podjetja, ki jih tovrstne investicije zanimajo velja, da v največji meri stremijo k pridobivanju električne energije iz sončnih virov (88%), v bistveno manjši meri pa bi se v podjetjih odločali za vetrno energijo (30 %) in energijo iz lesne biomase (25 %). Raziskava kaže, da od leta 2009 vztrajno narašča delež podjetij, ki so že zamenjala dobavitelja električne energije (leta 2009: 14 %; leta 2017: 54 %). Osrednji dejavnik za odločitev o zamenjavi je cena. 

Dr. Damijan Mumel z Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru opozarja, da glede na zbrane podatke sklepajo, da se je spremenil način delovanja podjetij. »Možnost doseganja nižjih cen električne energije pri dobaviteljih je za podjetja pomembno orodje nižanja stroškov. Kljub temu načinu razmišljanja in delovanja, pa se moramo zavedati, da obstajajo še drugi načini in da lahko mnogo prihranimo tudi z dobro zastavljeno strategijo investiranja v učinkovito rabo energije. Zato je smiselno ozaveščati podjetja, da so lahko take strategije enostavne in operativne, namenjene predvsem temu, da odločitve niso stihijske, temveč načrtovane in s tem tudi dolgoročno bolj smiselne. Ni nujno, da tovrstna vlaganja in ukrepi zahtevajo veliko sredstev. Zelo pomembno pa je, da so koristi investiranja v učinkovito rabo energije jasno vidne.« 

Na odločitev o nakupu e-vozil vpliva število električnih polnilnic 

Zadnje pomembno področje, ki so se ga dotaknili z raziskavo, se nanaša na značilnosti voznega parka, s katerim razpolaga 82% podjetij. Med temi so podjetja, ki v svoj vozni park vključujejo tudi vozila na alternativni pogon velika redkost (3 %), čeprav velja poudariti, da se interes za takšna vozila povečuje in ga v letu 2017 izkazuje 23 % podjetij. 

Vsekakor so na tem področju možni pomembni premiki za prihodnost, kar podpira tudi dejstvo, da povprečne razdalje službenih poti v kar 70% ne presegajo 150 km. Takšna razdalja pa je dosegljiva tudi za večino današnjih vozil na električni pogon ob enem polnjenju. 

Pomemben dejavnik za odločitev glede tovrstnih investicij bi lahko bila postavitev večjega števila hitrih polnilnic v širšem okolju, saj več kot polovica respondentov meni, da bi to verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon. 

Iz domene vrhnjega managementa v domeno srednjega managementa

Navkljub številnim pozitivnim premikom, ki jih beležijo od leta 2009, velja izpostaviti, da je med podjetji opazen upad osredotočenosti na energetsko problematiko na strateškem, dolgoročnem nivoju. Tako v podjetjih energetska vprašanja prehajajo iz domene vrhnjega managementa v domeno srednjega managementa. Na vodstveni ravni manj pogosto razpravljajo o energetskih vprašanjih, delež podjetij s sprejeto strategijo za varčevanje z električno energijo stagnira (23 %) in je bistveno večji v primeru večjih, proizvodnih podjetij, manj kot tretjina podjetij (28 %) pa ima pripravljeno strategijo za investicije v učinkovito rabo energije. 

Kot poudarja dr.  Aleksandra Pisnik z Inštituta za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, je zgovorno tudi dejstvo, da ima v primerjavi s preteklimi leti manj podjetij zaposleno osebo, ki je odgovorna za energetska vprašanja, upada pa tudi delež podjetij, ki na tem področju sodelujejo z zunanjimi izvajalci.