Razvojni načrt distributerjev je usmerjen k uvajanju naprednih tehnologij.
Desetletni razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v RS za obdobje 2019-2028, ki ga je izdelala družba SODO, je trenutno v fazi potrjevanja na Ministrstvu za infrastrukturo. Po oceni znaša vsota predvidenih potrebnih finančnih sredstev za uresničitev osnovnega razvojnega načrta 1,22 milijarde evrov, za razširjeno različico pa še 400 milijonov evrov več.
Kot je povedal Stanislav Vojsk iz družbe SODO, predlog razvojnega načrta distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2019 do 2028 podaja glavne smeri razvoja distribucijskega sistema, ki obsega razvoj in upravljanje distribucijskega omrežja ter razvoj novih storitev za uporabnike. Zaradi novih dejavnikov, ki bodo vplivali na razvoj omrežja, razvojni načrt poleg osnovne vključuje še razširjeno različico razvoja, v kateri se upošteva predvsem vpliv predvidenega naraščajočega števila polnilnic za električna vozila in toplotnih črpalk.
Katere so še druge pomembnejše ugotovitve, sklopi in cilji, povezani z razvojnim načrtom distribucijskega sistema do leta 2028?
V energetskih analizah ugotavljamo, da bo v naslednjih desetih letih dosežena rast konične obremenitve z 2.032 MW v letu 2018 na 2.590 MW v letu 2028, z upoštevanjem množične uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk pa bo konična obremenitev v letu 2028 znašala že 3.128 MW. V obdobju od leta 2008 do 2015 se zaradi gospodarske krize odjem električne energije in konične obremenitve nista povečala. V prihodnje pa pričakujemo, da bo konična obremenitev naraščala hitreje kot odjem. Rast koničnih obremenitev je predvsem posledica priključevanja uporabnikov z večjo priključno močjo.
Največ finančnih sredstev (39 odstotkov) v naslednjem desetletnem obdobju bo sicer namenjenih srednjenapetostnemu omrežju z dolžino vodov več kot 17.000 kilometrov, in sicer za širitve zmogljivosti in zamenjavo nadzemnih vodnikov s podzemnimi. Za nizkonapetostno omrežje, ki obsega skoraj 45.000 kilometrov, pa bo namenjenih 15 odstotkov vseh načrtovanih vlaganj.
Eden naših glavnih ciljev je zagotoviti prehod današnjih omrežij v napreden in funkcionalen distribucijski sistem z optimalnimi stroški in enotnim pristopom. Pomembni bodo tudi povezovanje s sistemskim operaterjem ter zagotovitev enotnega vodenja in uskladitev komunikacije, tako pri vodenju projektov kot v fazi izvajanja projektov in pozneje pri vpeljavi rešitev.
Posebno poglavje so števčne meritve in menjave indukcijskih števcev. Pri uporabnikih s priključno močjo do 41 kW je število indukcijski števcev zelo upadlo, medtem ko se je delež števcev AMM in AMI zelo povečal (58-odstotni delež) in je prvič večji od deleža indukcijskih števcev. Delež števcev, ki se lahko odčitavajo daljinsko (AMR, AMM, AMI), dosega že več kot 62 odstotkov, delež števcev AMM in AMI pa je 57-odstoten. Deleža teh števcev se povečujeta in tak trend načrtujemo tudi naprej v skladu z Načrtom uvedbe naprednih merilnih sistemov.
Kakšno vlogo ima pri izvajanju razvojnega načrta SODO kot distribucijski operater omrežja z električno energijo, kakšno pa distribucijska podjetja?
SODO kot distribucijski operater koordinira in izdela razvojni načrt kot celovit dokument za celotno območje države, pri katerem sodelujejo distribucijska podjetja. Na podlagi poenotenih izhodišč in usmeritev je pomembno preveriti in uskladiti podatke med distribucijskimi podjetji ter zagotoviti tudi uskladitev z Elesom, ki izdeluje razvojni načrt za prenosno omrežje, predvsem v 110 kV omrežju. Sicer pa je SODO predhodno izdelal navodila za izdelavo, ki so skladna z metodologijo za izdelavo razvojnega načrta, predpisano s strani Ministrstva za infrastrukturo, in skladna s smernicami razvoja.
Razvojni načrt, ki ga potrdi pristojni minister, je pogoj za uvrstitev investicijskih postavk v naložbeni načrt ter osnova za triletne in letne investicijske načrte, ki jih izvajajo posamezna distribucijska podjetja in SODO. V naslednjem desetletnem obdobju želimo uvesti predvsem tehnologije, ki so danes tehnološko že razvite. Na trgu obstajajo rešitve, v naslednjem obdobju pa bomo intenzivno iskali koncepte, kako te rešitve optimalno vključiti in izrabiti za potrebe omrežja. V distribucijskih podjetjih in tudi v družbi SODO poteka več projektov, nekateri pa se bodo začeli izvajati v naslednjem obdobju. Cilj je pridobiti nova znanja, preveriti tehnološke rešitve in najti najboljše rešitve, ki bi jih lahko uporabili v distribucijskem sistemu.
Katere večje spremembe naj bi v naslednjih letih prinesel omenjeni razvojni načrt?
Ključna usmeritev pri gradnji srednje in nizkonapetostnih omrežij je izvedba s podzemnimi kabli in povečanje njihovega deleža na več kot 50 odstotkov distribucijskega omrežja. Tako se najučinkoviteje zmanjša ranljivost omrežja zaradi vremenskih vplivov in posledično pozitivno vpliva na dvig ravni kakovosti oskrbe z električno energijo.
Znižati želimo tudi starostno strukturo pomembnih elementov v distribucijskem sistemu, pri čemer bi izpostavil načrtne zamenjave transformatorjev, ki se jim je predvidena življenjska doba že iztekla. V zadnjem obdobju je začela naraščati tudi povprečna starost kabelskih vodov, ki trenutno še ni problematična. Dejstvo je, da kablovode redko zamenjujemo zaradi same starosti kabla. Vendar pa se bomo morali v naslednjih obdobjih načrtno lotiti tudi te problematike, predhodno pa ugotoviti dejansko dobo uporabe, z minimalnim tveganjem za kakovost oskrbe z električno energijo.
V razvojnem načrtu smo na novo opredelili poglavje o digitalni transformaciji, ki temelji na globalnih tehnoloških trendih, viziji in smernicah Evropske unije na področju transformacije energetskega sistema oziroma izhaja tudi iz energetskega svežnja ukrepov Evropske komisije.
Pri umestitvi digitalne transformacije v vse načrtovane razvojne investicije v elektrodistribucijskem sistemu je treba poudariti, da gre predvsem za tehnološko plat, ki ne nadomešča investicij v samo fizično distribucijsko omrežje, temveč ga le komplementarno nadgrajuje.
Kompleksnost prihodnjih zahtev za distribucijski sistem in razpoložljivost digitalnih tehnologij zahtevata sistemsko rešitev glede umestitve digitalne transformacije v načrt razvoja distribucijskega omrežja električne energije. To bo za SODO in distribucijska podjetja izjemen izziv, saj gre za proces postopnega povečevanja uporabe informacijskih tehnologij in podatkov s ciljem zagotavljati boljše storitve uporabnikom distribucijskega omrežja električne energije in drugim deležnikom.
Katere korake je treba v prihodnje izvesti, da bi zagotovili kakovostno oskrbo z električno energijo?
Za zagotavljanje kakovosti dobave električne energije bo treba izvajati številne ukrepe, ki dajo želene rezultate le, če se vsi ukrepi izvajajo dosledno in povezano oziroma usklajeno. Iz sicer zelo obsežne tematike bi ob tej priložnosti na kratko izpostavil le del teh ukrepov.
Kakovost oskrbe je v zadnjih letih zelo odvisna od vremenskih vplivov, zato je ena od ključnih nalog zmanjšati občutljivost distribucijskega omrežja na vremenske pojave. Kabelske izvedbe omrežja sem že omenil, poleg tega je še veliko drugih ukrepov, med katerimi bi omenil menjavo zastarele opreme in upravljanje omrežja na sodoben način.
Posebna pozornost je namenjena upravljanju distribucijskega omrežja, ki skupaj s centri vodenja tvori neločljivo celoto. V te namene bodo vlaganja usmerjena predvsem na področja vodenja, obratovanja in zaščite, kjer bodo izvedene nadgradnje, posodobitve programske in strojne opreme ter izvedena avtomatizacija srednjenapetostnega omrežja.
Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem pa izbira preverjenih rešitev, bosta ključna za optimalno izrabo omrežja, zagotavljanje kakovosti dobave in za prilagajanje storitev za uporabnike.
Zagotavljanje kibernetske varnosti bo tudi v prihodnje strateškega pomena za delovanje distribucijskega sistema. Na tem področju sodelujejo vsa distribucijska podjetja v smislu poenotenja rešitev in znižanja stroškov.
Kako je trenutno z razkorakom med zagotovljenimi viri in načrtovanimi investicijskimi vlaganji? Kaj je mogoče pričakovati v prihodnje?
Elektrodistribucijska podjetja in SODO so za uresničitev osnovne različice razvoja distribucijskega sistema zmožni sami zagotoviti potrebna finančna sredstva. Za uresničitev razširjene razvojne različice, ki predvideva vlaganja v višini 1,6 milijarde evrov, bo treba zagotoviti dodatna sredstva in vire financiranja. Novi dejavniki, katerih vpliv na razvoj in delovanje omrežja se bo stopnjeval, ne bodo vplivali samo na povečanje investicij, ampak tudi na povečanje stroškov delovanja distribucijskih podjetij in SODO. Kako bo s pokritjem teh stroškov v novem regulativnem obdobju in naprej, to pa je že vprašanje za regulatorja.
Pomembnejše številke v razvojnem načrtu distribucije:
1,2 milijarde evrov naj bi distribucija potrebovala za uresničitev osnovne različice desetletnega razvojnega načrta do leta 2028,
54 odstotkov načrtovanih sredstev naj bi šlo za povečanje robustnosti srednje- in nizkonapetostnega omrežja,
1,6 milijarde evrov je ocena potrebnih naložbenih sredstev po razširjeni različici desetletnega razvojnega načrta.