Po podatkih iz poročila, ki ga je objavilo neodvisno združenje Ember, se je proizvodnja iz sončnih elektrarn na svetu lani povečal za 23 odstotkov, iz vetrnih pa za 14 odstotkov, s čimer so skupno prispevale že 10,3 odstotka vse proizvedene električne energije (v letu 2020 je bil ta delež 9,3 odstotka). Skupaj z drugimi obnovljivimi viri, zlasti proizvodnjo hidroelektrarn, je ta delež dosegle 38 odstotkov, s čimer so za dva odstotka presegli proizvodnjo iz termoelektrarn. Kot so zapisali avtorji poročila, se cene omenjenih tehnologij znižujejo, sodeč po analizi pa že 50 držav iz vetra in sonca zagotavlja že več kot 10 odstotkov proizvedene električne energije, v štirih pa ta delež celo že presega 40 odstotkov.
Čeprav so navedeni podatki spodbudni, v Emberju ob tem opozarjajo, da bo, če želimo doseči podnebne cilje in se postopoma posloviti od fosilnih goriv, treba takšno rast števila sončnih in vetrnih elektrarn ohranjati tudi v prihodnje ali natančneje skupno vsaj za 20 odstotkov na leto do konca tega desetletja. Skrb zbujajoče je tudi dejstvo, da na drugi strani poraba električne energije izjemno hitro narašča. Lani je bila namreč zaznana rekordna rast povpraševanja v višini 5,4 odstotka na letni ravni, države, zlasti tiste v razvoju, pa energetski lakoti sledijo predvsem s povečevanjem izrabe fosilnih goriv. Tako so lani sončne in vetrne elektrarne, kljub omenjeni povečani proizvodnji, pokrile zgolj 29 odstotkov naraščajočih potreb, preostanek pa so v glavnem zagotovile termoelektrarne na premog (59-odstotni delež). Tako je tudi proizvodnja premogovnih elektrarn v letu 2021 dosegla nov rekord, pri čemer se je lani v primerjavi z letom prej povečala za kar 9 odstotkov na 10.042 TWh. Posledično so znova narasle tudi emisije CO2 iz energetskega sektorja, in sicer so se v letu 2021 zvišale za sedem odstotkov oziroma 778 milijonov ton, kar je bila najvišja rast po letu 2010 in absolutno največja doslej.