Pretežna dodana vrednost in delovna mesta so v tehnologiji in opremi, ki sončno energijo pretvarja v električno, menijo v ApE.
S to ugotovitvijo direktor Agencije za prestrukturiranje energije (ApE) Franko Nemac želi seznaniti tudi državne, energetske, strokovne in druge kroge.
Vprašanje je, če so odgovorni za razvoj obnovljivih virov energije pripravljeni prisluhniti njegovim v javnosti že večkrat podanim pobudam, o njih razmisliti in temu ustrezno ukrepati, da bi uvedli ukrepe, ki jih narekuje EU.
Kako v ApE vidite zgodbo o odkupnih cenah na področju obnovljivih virov energije?
»Sistem podpiranja izgradnje obnovljivih virov energije je Slovenija uvedla že v letu 2002, vendar je bila odkupna cena za sončne elektrarne le 0,280 evra na kWh in ob takratnih investicijah 10.000 evrov na kW nestimulativna. V letu 2004 je država dvignila odkupne cene na 0,370 evra na kWh, kar je bilo dovolj spodbudno, da so postale zanimivejše za izgradnjo. Do leta 2008 so se dvignile na 0,400 evra na kWh. S preureditvijo sistema podpor v letu 2009 za vse obnovljive vire energije, ki je podaljšala obdobje zagotovljenih odkupnih cen na 15 let, so se pogoji še nekoliko izboljšali. Ob vzporednem izjemnem padcu cen opreme so bili pogoji investiranja v obdobju od 2010 do 2012 tako dobri, da se primerjalno današnje stanje na prvi pogled zdi nestimulativno.«
Je potemtakem pogled samo na odkupne cene zavajajoč?
»Vsekakor, saj je potrebno hkrati upoštevati, da so v dobrih desetih letih cene opreme padle iz nivoja 10.000 evrov na kW na nivo od 1.000 do 1.500 evrov na kW. Dejstvo je, da če nam uspe danes zgraditi sončno elektrarno za 1.300 evrov na kW, bomo dosegli enak donos kot leta 2009. Pogoji investiranja sicer niso tako ugodni kot v obdobju od 2010 do 2012, vendar menim, da gre pri takratnih pogojih za napako sistema in ne utemeljeno pravilo.«
Kaj kažejo tuji podatki glede delovnih mest na področju OVE do leta 2030?
»Kot običajno je bistvo mnogokrat očem skrito. Preveč pozornosti namenjamo spodbudam investicij, praktično pa nič vprašanjem o dodani vrednosti in delovnih mestih. Po podatkih iz strokovne literature (Energy Sector Jobs to 2030) se v kompletnem ciklu sončnih elektrarn glede zaposlitve (Person years/MW) kreira delo za 38 oseb, pri vetrnih 15, pri termoelektrarnah 14, pri hidroelektrarnah 11 in pri zemeljskem plinu 3,4. Seveda omenjeni podatki veljajo za celotno verigo dejavnosti, od načrtovanja, proizvodnje opreme do instaliranja naprav. Posebno pri obnovljivih virih energije je pomembna proizvodnja opreme, ker je gorivo zastonj. Če naprave torej samo instaliramo, je lokalno ustvarjenih bistveno manj delovnih mest.«
Kakšne utegnejo biti pri nas posledice zaradi neustrezne politike do OVE?
»Vsaj polovico finančnih sredstev ali raje še več, bi morala država nameniti za raziskovalne, razvojne dejavnosti in za spodbujanje proizvodnje opreme, za vse vrste obnovljivih virov. Ker tega doslej nismo počeli in smo kreirali relativno malo delovnih mest v Sloveniji, se bo pretežni del spodbud, preko uvožene opreme in kreditov, prelil v tujino.«
Čemu je namenjen projekt Evropski sončni dnevi, ki se odvija pod koordinacijo vaše agencije, ob podpori podjetja Energija Plus in Eko sklada?
»Predvsem spodbujanju pozitivnih sprememb na tem področju. Različni izobraževalni in informativni dogodki bodo potekali po celotni Sloveniji med 1. in 19. majem. Vabimo akterje s področja energetike, občine, izobraževalne ustanove in ostale zainteresirane, da izkoristijo priložnost in organizirajo predstavitev svojih aktivnosti ter tako pripomorejo k lastnemu lokalnemu razvoju. Vse potrebne informacije so na razpolago na nacionalni spletni strani www.ape.si/wwwesd, kjer bodo objavljeni tudi vsi aktualni dogodki. Vprašanja in predloge nam lahko pošljejo na elektronski naslov [email protected]«.
Miro Jakomin