Soške elektrarne s posluhom za razvoj in okolje

V Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) so v prvih 10-ih mesecih letošnjega leta proizvedli 345 GWh, lani v prvih 10 mesecih pa kar 587 GWh. Oktobra pa so presegli lansko oktobrsko proizvodnjo (podatki so brez ČHE).  

Po besedah Alide Rejec, direktorice področja razvoja v družbi SENG, so bili  v letu 2014, ki ga je zaznamovala ugodna hidrologija, preseženi mnogi proizvodni rekordi. Gre za rekordno letno proizvodnjo v celotni zgodovini SENG-a, ki je znašala 717 GWh (brez ČHE Avče).  

Lani so bili preseženi tudi številni mesečni rekordi, tako da je bil lanski plan presežen kar za 44 %. Letos pa gre za eno hidrološko najmanj ugodnih obdobij, saj tekom leta ni bilo večjih padavin. Nekoliko boljši rezultati se kažejo v jesenskih mesecih - september in oktober, ko je bilo več padavin.  

Gospa Rejec, kaj vpliva na dobro obratovalno pripravljenost naprav Soških elektrarn?  

Soške elektrarne Nova Gorica so proizvajalec električne energije iz obnovljivega vira v hidroelektrarnah na povodju Soče že skoraj 70 let, kjer danes upravlja s  5 velikimi in 21 malimi hidroelektrarnami ter črpalno hidroelektrarno Avče  s skupno močjo 337 MW.

Kot proizvajalci obnovljive energije v Soških elektrarnah že od ustanovitve beležijo podatke o proizvodnji, saj so ob hidroloških projekcijah temeljna podlaga za pripravo načrtov.  

Redno in kakovostno vzdrževanje objektov skupaj z vsemi ukrepi za visoko obratovalno pripravljenost so tisti dejavniki, ki so odvisni od zaposlenih. Skladno s strategijo povečanja energetske samooskrbe in deleža obnovljivih virov energije je vloženega veliko truda in znanja za kar največjo obratovalno pripravljenost naših naprav.  

Kakšen je vaš pogled na razvoj soških elektrarn kot objektov vpetih v okolje?  

Razvoj je gibalo vsakega podjetja, zato tudi Soške elektrarne, skladno s  strateškimi smernicami lastnika Holdinga slovenske elektrarne, smernicami energetske strategije Slovenije in skladno z zahtevami Evropske unije o povečanju deleža obnovljive energije v energetski bilanci posamezne države članice EU, vedno razmišljajo tudi o širitvi proizvodnje. Danes je izkoriščenega približno tretjina tehnično izrabljivega energetskega potenciala povodja Soče; torej so možnosti za povečanje proizvodnje obnovljive energije na povodju Soče.  

Soške elektrarne so neločljivo vpete v razvoj okolja tako naravnega kot tudi družbenega. Cilj SENG-a je okolju prijazno pridobivanje električne energije ob načelih sonaravnega in trajnostnega razvoja.  Kot upravljavci velikega dela porečja Soče Soške elektrarne spoštujejo vodno bogastvo. Podjetje je tesno vpeto v okolje, v katerem deluje in v katerem so umeščeni elektroenergetski objekti.  

To dejstvo družbo še bolj zavezuje k sonaravnemu gospodarjenju. Ob zavedanju, da si razvoj in ohranjanje narave sicer lahko nasprotujeta, ob celostnem in dolgoročno naravnanem pristopu pa razvoj bogati in hkrati v območju ustvarja nove priložnosti.  

Tako so projekti za nove možnosti hidroenergetske izrabe usmerjeni v iskanje rešitev, ki so ustrezne za vse deležnike. Za razvoj rabe vodnih virov, razvoj Posočja in razvoj SENG-a je potrebno nedvomno dopustiti preverjanje možnosti za hidroenergetsko izrabo povodja Soče, predvsem v smislu večnamenske izrabe objektov.  

Kako v SENG-u zagotavljate večnamenskost hidroenergetskih objektov?  

Pri energetski izrabi vodnega potenciala Soče in pritokov se vedno upoštevajo stroge okoljevarstvene zahteve. Le s takim pristopom se ohranja naravno ravnovesje in lepota enega najslikovitejših predelov Evrope.  

Pri izgradnji hidroenergetskih objektov so upoštevana vsa načela sonaravnega in trajnostnega razvoja. Tako se je v do sedaj uresničenih projektih in investicijah v zadnjih dvajsetih letih v objekte vgrajevalo načela večnamenskosti. Hidroelektrarne so namreč veliko več kot le proizvodni objekti: zanesljiv vir ob havarijah in naravnih nesrečah, hranilniki vode v sušnih obdobjih in zadrževalniki ob poplavah, služijo kot večnamenski objekt v  navezavi s preskrbo vode, ribogojništvom, rekreativnimi ali turističnimi površinami, itd.

Hkrati vsak objekt po svoje prispeva kamenček k razvoju infrastrukture na številnih drugih področjih. Tudi zato so prebivalci krajev ob Soči sprejemali elektroenergetske objekte kot del lastne infrastrukture in ne le kot vir energije.  

HE Zadlaščica iz leta 1989 je lep primer umeščanja gospodarskega objekta v občutljiv naravni prostor Triglavskega narodnega parka, hkrati je večnamenski objekt, saj zagotavlja pitno vodo za širše območje Tolmina in Mosta na Soči. Na Tolminki v sožitju delujeta mala hidroelektrarna in ribogojnica. Pokriti bazeni ribogojnice so namenjeni vzreji lipana, ki ga ob soški postrvi ribiška družina Tolmin vlaga v vodotoke Posočja. 

Tudi Kanomeljske klavže so zgleden primer večnamenskosti energetskega objekta. Zgrajene so bile pod vladavino cesarja Napoleona I. leta 1813 na vodotoku Klavžarica. Akumulirale so do 16.000 m3 vode in za potrebe rudnika obratovale do leta 1912. Jeseni leta 2001 se je začela dolgo načrtovana obnova klavž, ki se je končala spomladi 2005. Sanacija je potekala v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine in v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS in Mestnim muzejem Idrija. Za klavžami akumulirana voda sedaj služi za proizvodnjo elektrike v mali HE Klavžarica.  

Sicer pa tudi akumulacija za HE Doblar, jezero na Mostu na Soči, služi ne samo energetskim, ampak tudi turističnim, ribiškim, športnim in rekreativnim namenom.     

Veliko prizadevanj ste vložili še zlasti v umeščanje prve slovenske črpalne HE Avče v prostor. Kaj ta objekt prinaša v prostor?  

Postopek umeščanja objekta črpalne hidroelektrarne Avče v prostor je potekal v več korakih in v skladu s predpisi ter drugimi standardi sodobnega ravnanja s prostorom. V postopku so bile izdelane številne študije, prav tako je bila, že v fazi načrtovanja objekta vključena široka paleta deležnikov, in sicer od strokovnjakov z različnih področij do lokalne javnosti.  

Že v fazi idejne zasnove objekta so potekale številne delavnice krajinskih arhitektov in drugih strokovnjakov s tega področja, ki so poleg vseh možnih vplivov elektrarne na okolje iskali tudi možnosti razvoja turizma in drugih pozitivnih vplivov na regionalni razvoj. Prostoru se je tako dalo nove potenciale namembnosti. Z domišljeno umestitvijo v prostor, ki v kar največji meri izkorišča naravne značilnosti prostora, elektrarna tako prinaša tudi nove razvojne možnosti.  

Po napovedi bo SENG v prihodnjem letu začel graditi malo HE Knežo. Kako je zasnovan ta projekt, za katerega se že več let prizadevate?  

Na Kneži imajo Soške elektrarne že dve mali HE, še ena elektrarna pa je v rokah zasebnikov. Z izgradnjo male HE Kneža na še neizkoriščenem odseku vodotoka bo ta optimalno energetsko izkoriščen.  

Mala HE Kneža je zasnovana kot pretočna elektrarna s planinskim zajetjem, brez možnosti akumuliranja vode. Lokacija zajetja se nahaja nad sotočjem Lipovščka in Kneže. Predvidena varianta izkorišča bruto padec 73,70 m. Derivacija je predvidena s tlačnim cevovodom, ki bo na celotni dolžini vkopan v in ob cestno telo.  

Strojnična zgradba, s pripadajočo elektro-strojno opremo, bo locirana na levem bregu Kneže na območju sotočja Kneže in Liščaka nad vasjo Kneža. V strojnici je predviden en agregat z instalirano močjo okoli 850 kW, ocenjena letna proizvodnja pa je 3,3 GWh. Priključek na električno omrežje bo izveden na obstoječi daljnovod, ki poteka po dolini Kneže.  

Projekt izgradnje energetskega objekta predvideva tudi prehod za vodne organizme. Ribja steza se bo nadaljevala kot podaljšek objekta zajetja do desnega roba struge vodotoka. S tem bo ribam in ostalim vodnim organizmom omogočena migracija, in sicer gorvodno in dolvodno preko zajemnega pragu. Preko prehoda se preliva tudi del potrebnega ekološko sprejemljivega pretoka.  

Izgradnja male HE Kneža je načrtovana in vključena v vse strateške dokumente regije in občine Tolmin ter je predvidena v razvojnih dokumentih HSE d.o.o. in SENG d.o.o.

Miro Jakomin