Zaradi neodzivnosti države oziroma vlade na pobude in zahteve Sindikata delavcev v energetiki Slovenije (SDE), bo ta napoved splošne stavke dejavnosti elektrogospodarstva v petek poslal vladi.
Vodstvo sindikata je na današnji novinarski konferenci predstavilo razloge za morebitno napoved stavke v elektrogospodarstvu Slovenije. Ocenili so namreč, da ni več nikakršne možnosti, da z dialogom najbolj odgovornim pokažejo, kaj je v tem trenutku v slovenski energetiki treba narediti. Stavka torej v tem trenutku še ni napovedana, pripravljeno pa imajo že vse za njeno izvedbo. Za ta korak so se odločili zaradi vseh obravnavnih težav v sistemu, nerealiziranih obljub v razgovorih s predstavniki vlade, SDH, HSE in družbe SODO.
Kot je pojasnil predsednik sindikata Branko Sevčnikar, je za njimi dolga pot, v kateri so poskušali jasno pokazati, kakšen je namen, poslanstvo in tudi vizija za to dejavnost, kajti tesno s to vizijo je povezan tudi položaj zaposlenih v tej dejavnosti in z interesi tistih, katerim je energetika namenjena, torej uporabnikom, predvsem njihovi zanesljivi in cenovno ugodni oskrbi z energijo. Slednje pa je pomembno tudi za industrijo in ima precejšnjo vlogo pri vseh parametrih uspešnosti rasti BDP Slovenije. Vendar pa iz dneva v dan ugotavljajo, da je ključen problem, da država nima jasne vizije, kaj bi s to panogo sploh počela, poteze odločevalcev in lastnikov niso usklajene in nimajo nobene strategije.
Kot pojasnjujejo, je SDE glede na enostranske odločitve odločevalcev v zadnjih dveh letih in posledično izogibanju sprejetih dogovorov v okviru socialnega dialoga ter vse bolj negotovega položaja delavk in delavcev v slovenski energetiki, začel pospešeno izvajati aktivnosti za ohranjanje delovnih mest in s tem socialne varnosti zaposlenih v energetskih podjetjih. Pri tem želijo zaščititi tudi interese slovenskih porabnikov pred negativnimi posledicami samovoljnih posegov v organiziranost slovenske energetike s strani posameznih lobističnih elit. Ob tem so izpostavili, da stavka ni namenjena izpolnitvi delavskih pravic zaposlenih, pač pa gre izključno za interesno stavko, s katero želijo rešiti dejavnost v korist uporabnikov.
V dogovoru med vlado in SDE Slovenije iz leta 2010 sta se oba partnerja zavezala, da bosta skozi socialni dialog razreševala vsa odprta vprašanja v slovenskem elektrogospodarstvu do končnega dogovora. Tudi v kasnejšem dogovoru iz leta 2014 med SDE Slovenije in MzIP, je bilo dogovorjeno da bo resorno ministrstvo takoj vzpostavilo socialni dialog na vseh nivojih o strategiji, organiziranosti in razvoju elektrogospodarstva z vidika zagotavljanja ekonomsko-socialne varnosti zaposlenih, zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo ob upoštevanju interesov državljanov in celotnega gospodarstva Slovenije. Od takrat do danes so se v SDE Slovenije trudili iskati rešitve za težave, ki ogrožajo socialno varnost zaposlenih v elektrogospodarstvu, obenem pa bodo vplivale na poslabšanje kakovosti in zanesljivosti delovanja celotnega energetskega sistema v Sloveniji. Kljub večkratnim sestankom z odgovornimi v energetiki, večjemu številu sej Ekonomsko socialnega odbora energetike in poleg velikih naporov, da z odgovornimi za delovanje energetike v Sloveniji najdejo ustrezne rešitve za izhod iz nastalega položaj, danes ugotavljajo, da le-ti sprejemajo odločitve, ki vodijo v poslabšanje delovanja slovenske energetike. Ocena predsedstva SDE je, da se ne glede na njihove upravičene pripombe in opozorila sprejemajo enostranske odločitve mimo dogovorov, po očitno vnaprej pripravljenem scenariju, vse v škodo elektrogospodarstva, porabnikov, zaposlenih in državljank in državljanov Slovenije, kot lastnikov tega ključnega dela slovenskega gospodarstva.
Med številnimi razlogi za stavko, ki jih je po njihovi oceni več kot dovolj, je SDE izpostavil, da je bila na njihovo pobudo v okviru delovanja Ekonomsko socialnega odbora imenovana delovna skupina, ki je imela nalogo poiskati optimalni način izvajanja GJS SODO. Na podlagi predstavljenih argumentov se je jasno pokazalo, katera rešitev ima največji konsenz socialnih partnerjev, vendar se navkljub temu odvijajo aktivnosti, ki so jih bili primorani že v preteklosti zaustavili s stavko. Stališče SDE je bilo in bo, da je najboljši način izvajanja GJS SODO tisti, ki predvideva podelitev koncesije lastnikom omrežja. V trenutni ureditvi se funkcije in naloge namreč podvajajo, sistem je neracionalen, kar je ugotovilo tudi računsko sodišče.
Opozarjajo, da se proizvodni del slovenske energetike v enem delu (GEN Energija) ukvarja s težavami zaradi napačnega razumevanja pomena energetike s strani odgovornih, pri čemer dajejo prednost višanju donosa na kapital in izplačevanju dividend lastniku, kar ima za nujno posledico pomanjkanje sredstev za naložbe in razvoj. Poslanstvo energetike namreč ni samo v višanju donosa na kapital in izplačilu dividend lastniku, temveč predvsem v zanesljivi in varni oskrbi državljanov in gospodarstva z edinim domačim energentom, ki ga imamo v zadostni meri, da na tem področju zagotavljamo suverenost države.
V drugem delu proizvodnje (Skupina HSE) pa je po mnenju sindikata vodenje in upravljanje popolnoma neustrezno, saj so postopki in odločitve, ki jih sprejemata upravi HSE in SDH, namenjeni pripravi ustreznih pogojev za razprodajo tega ključnega dela slovenske energetike. Razvojni načrt skupine HSE, s katerim soglaša SDH, je bolj podoben likvidacijskemu načrtu, kot pa viziji razvoja družbe.
Vlada kot predstavnik lastnikov, to so državljani, ne skrbi za to, da bi v skladu s pravili OECD izvajala svoje poslanstvo kot dober gospodar, saj očitno sama ne ve, kaj z energetiko početi, zato tudi nima ustreznega koncepta ter strategije, kar se odraža pri pomanjkanju prepotrebnih usmeritev tistim, ki v njenem imenu upravljajo in vodijo slovensko energetiko. Tak odnos odgovornih do vodenja in upravljanja energetike kaže na poniževalni odnos do delavk in delavcev ter skrajno neodgovoren odnos do uporabnikov, ki jim je slovenska energetika v prvi vrsti tudi namenjena.
Omenjene aktivnosti nekaterih deležnikov, ki s svojimi odločitvami pomembno vplivajo na dogajanje v elektrogospodarstvu, po prepričanju SDE škodujejo delovanju celotnega sistema, kar ima lahko za posledico tudi ogrožanje oskrbe Slovenije z zanesljivo in kakovostno električno energijo.
Opozarjajo, da tiho pristajanje odgovornih na enostranske odločitve s strani SODO, povzroča poslovno škodo družbam distribucije. Poleg tega pa SDE vse očitneje opažajo podvajanje funkcij, ki dodatno zmanjšujejo učinkovitost zaposlenih v družbah distribucije. Po njihovem mnenju je v ozadju scenarij popolne centralizacije dejavnosti distribucije, ki pa bo imela za uporabnike zgolj negativne posledice. Dejavnost distribucije je po njihovem mnenju treba ohraniti razpršeno po celotni državi in jo s tem obdržati čim bližje uporabnikom, ki jim je ne nazadnje tudi namenjena. Uporabniki morajo ohraniti neposreden vpliv na razvoj tega dela elektrogospodarstva.
Ob tem SDE poudarja, da brez socialnega dialoga in brez argumentiranih razlogov vodstva družb želijo zmanjšati število zaposlenih v sistemu, zmanjšati pravice delavk in delavcev, ki izhajajo iz dela ter poslabšati storitev za odjemalce, ki so v tej verigi najbolj pomembni. V slovenski energetiki se sindikat, delavce, stroko in uporabnike se že dlje časa postavlja pred izvršena dejstva, v ospredje pa se po njihovem mnenju postavlja interese lobijev, ki jih razvoj slovenske energetike ne zanima.
Zaradi vseh teh dejstev, zaskrbljujočih dogajanj v slovenski energetiki ter neupoštevanju socialnega dialoga, predsedstvo SDE Slovenije ocenjuje, da z dialogom niso bili uspešni in, da je nastopil čas, ko je treba takemu početju narediti konec. Poudarili so še, da je namen morebitne napovedi stavke vsem odgovornim v Sloveniji pokazati, da v SDE Slovenije ne pristajajo na logiko izvršenih dejstev, temveč vztrajajo pri v socialnem dialogu o dogovorjenih rešitvah. Upajo, da bodo potem k resnemu dialogu uspeli pritegniti tiste, ki so odgovorni za stanje v energetiki, kakršno je danes, saj je pot za pogovore vedno odprta.