Na petem strateškem srečanju odločevalcev in strokovnjakov v energetiki so poudarili izjemen pomen inovativnosti v energetiki.
V okviru strokovnega srečanja Inovacija energetike ’13, ki ga je uspešno pripravilo podjetje Prosperia in se je včeraj odvijalo na Brdu pri Kranju, so odločevalci in strokovnjaki (zbralo se jih je skoraj sto) predstavili pomen inovativnosti v energetiki za ustvarjanje konkurenčnih in tržnih priložnosti za prihodnost Slovenije.
Udeležence je pozdravila direktorica Mojca Černelč Koprivnikar, direktorica podjetja Prosperia, ki je v nadaljevanju tudi vodila in povezovala to strokovno srečanje.
Danijel Levičar z Ministrstva za infrastrukturo in prostor je spregovoril o poti od novega Energetskega zakona do energetskega koncepta Sloveniji. Kot je med drugim menil, inovativnost v energetiki sicer obstaja, vprašanje pa je, če je usmerjena v pravo smer. Nadalje je poudaril pomen vrednot, kot so še zlasti inovativnost, poštenost, učinkovitost, sodelovanje in odgovornost. Le-te so zelo pomembne za energetske družbe, potrebno pa jih je izvajati od vrha navzdol. Opozoril je tudi, da Slovenija še nima potrebne strategije razvoja energetike.
Veliki pok pretresel energetsko sceno
V nadaljevanju je dr. Robert Golob, GEN-I, spregovoril o velikem poku na trgu zemeljskega plina. Kot je bilo tudi tokrat razbrati iz njegove predstavitve, je GEN-I prvi neodvisni tržni ponudnik na področju zemeljskega plina v Sloveniji. Čeprav je v Sloveniji 18 dobaviteljev zemeljskega plina za gospodinjstva, je nakupni vir dejansko en sam: Geoplin namreč nabavlja plin za vse dosedanje ponudnike. Njegovi nakupi plina so vezani na gibanje cen nafte, ki se zadnja leta, ne glede na gospodarsko recesijo, nenehno zvišujejo. To po podatkih družbe GEN-I povzroča tudi dokaj usklajeno višanje končnih cen plina za gospodinjstva v Sloveniji.
Pristop družbe GEN-I je po besedah predsednika uprave dr. Goloba drugačen. Zemeljski plin kupujejo na evropskih energetskih borzah, kjer so cene plina odvisne od aktualnih ponudb in ne le od gibanja cen nafte. V zadnjih dveh letih se cene plina na borzah niso pretirano spreminjale. Na podlagi strokovnih analiz in načrtnega kupovanja v pravem trenutku je mogoče dosegati boljše cene in jih tako zagotavljati tudi kupcem. Kot poudarja dr. Golob, je razlika med tradicionalnimi ponudniki in družbo GEN-I prav v znanju in izkušnjah za delovanje na mednarodnih trgih. In zakaj govorimo o velikem poku? Še zlasti zaradi velike hitrosti, s katero je ekipa GEN-I uresničila ta prehod, ki je nedvomno pretresel energetsko sceno.
V uvodnem panelu »Premiki vrednot in poslovnih modelov«, je nastopil tudi mag. Marko Svetina (CyberGrid - kako navdušiti Toshibo). Poudaril je, da so razmere na tem področju v Avstriji bolj stabilne, saj se politika ne zamenja vsaki dve leti. Na zanimiv način je predstavil virtualno elektrarno, ki jo je razvilo podjetje CyberGrid, kjer gre za stoodstotno slovensko znanje, ki ga je prevzela Toshiba.
Vodikove tehnologije prvič v Sloveniji
Med vidnejšimi predavatelji v okviru omenjenega panela posebej omenimo dr. Mirana Gaberščka iz Centra odličnosti nizkoogljične tehnologije CO NOT, ki je spregovoril o prvi javni polnilnici za vodik v Sloveniji in potencialu novega energenta. V septembru sta namreč Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, katerega partner je tudi podjetje Inea, ter družba Petrol skupaj s partnerji v Lescah odprla prvo polnilnico s stisnjenim vodikom v Sloveniji (trenutno je v Evropi le 53 tovrstnih polnilnic). Projekt je za zdaj še demonstracijskega značaja, saj je polnilnica namenjena predvsem raziskavam na področju energetike.
Po dosedanjih raziskavah in predstavljenih podatkih je vodik vsekakor eno izmed možnih alternativnih goriv prihodnosti. Proizvodnja vodika poteka prvenstveno iz OVE (hidroelektrarne, sončna energija, biomasa, vetrna energija, plimovanje morja), zato se ob zgorevanju ponaša z nizkimi emisijami in nizkim ogljičnim odtisom. Vodik se lahko uporablja kot gorivo v motorjih z notranjim izgorevanjem (po enakem principu kot fosilna goriva) ali za napajanje gorivnih celic, kjer se s kemično reakcijo v mini elektrarni znotraj prevoznega sredstva proizvaja električna energija, ki jo lahko uporabimo za pogon strojev ali napajanje drugih naprav. Izkoristek v gorivnih celicah je trenutno med 65 in 70 odstotki, kar je skoraj 100 odstotkov višje od izkoristka klasičnih motorjev z notranjim izgorevanjem.
Kaj je nujno za uspešne preboje v energetiki?
Strokovnjaki so v nadaljevanju tega strokovnega srečanja predstavili poglede in tržne rešitve dvajsetih primerov poslovnih in tehnoloških inovacij. Prvi del (pametna omrežja, E-mobilnost, OVE) je vodil predsednik Slovenskega združenja elektroenergetikov CIGRE in CIRED mag. Krešimir Bakič, drugega pa dr. Dejan Paravan, GEN-I. Kot je bilo razbrati iz številnih strokovnih prezentacij, potencial za uspešen tržni preboj inovativnosti v energetiki obstaja, nujno pa ga je skupaj podpreti in skozi investicije v energetiki spodbuditi uspešne poslovno-energetske preboje, ki naj bodo spodbuda za zagon nove energetske dobe.
Kot že rečeno, so v tem pogledu pomembne še zlasti vrednote v energetskih družbah, o katerih je poleg že omenjenega predstavnika MZIP spregovoril tudi dr. Matjaž Mulej z Univerze v Mariboru (EPF in IRDO). Sicer pa so odgovore na omenjene ključne izzive razpravljalci skušali poiskati tudi na okrogli mizi, ki jo je kot moderatorka vodila Mojca Černelč Koprivnikar. (mj)