Mineva leto dni od žledoloma, ki je povzročil večmilijonsko škodo na energetski infrastrukturi in pustil tisoče odjemalcev brez električne energije.
V času lanskoletne žledne ujme je bilo poškodovanih sedem prenosnih daljnovodov vseh napetostnih nivojev v lasti Elesa, v skupni dolžini kar 52 kilometrov, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema RS. Kljub vsemu na Elesovi strani ni bilo nobenih težav z oskrbo vseh območij v Sloveniji, saj so bili vsi večji RTP-ji ves čas napajani.
V celoti je bilo poškodovanih 62 stebrov in 31 stebrov, ki so bili potrebni delne sanacije. Eles je z deli na sanaciji začel hkrati na vseh objektih, in sicer v zadnjem tednu marca 2014. Vsi daljnovodi pa so bili predani v obratovanje med 15. majem in 9. junijem 2014, kar je bilo pred rokom, ki so si ga zadali, to je konec junija.
Za sanacijo jeklenih nosilcev je bilo vgrajenih 420 ton nove jeklene konstrukcije. Na omenjeni dolžini je bila popolnoma uničena elektro oprema, ki je bila nadomeščena z novo. Vgrajenih je bilo 250 kilometrov vodnikov, zaščitne vrvi in OPGW, 1800 izolatorskih verig ter 9000 izolatorskih členov. Ocenjena vrednost sanacije v mesecu februarju je znašala 12 milijonov evrov, vendar je Eles s pogajanji tako s potencialnimi ponudniki opreme kot z izvajalci del dosegli nižje cene in tako za sanacijo porabil 8,5 milijonov evrov.
V distribucijskih podjetjih škodo še odpravljajo
V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih, kjer je bilo skupaj poškodovanih skoraj 1573 kilometrov distribucijskega omrežja, medtem sanacija še vedno poteka.
Največjo škodo so utrpeli v Elektru Ljubljana, kjer so za odpravo posledic žleda namesto načrtovanih 26, investirali 32 milijonov evrov. Vendar to še ni vse, saj bo končna vrednost odvisna od dokončnega izbora tehnologije in izvajalcev sanacije. Na prizadetem območju imajo zdaj vsi odjemalci zagotovljeno normalno preskrbo z električno energijo. Doslej so dokončno sanirali okoli 70 odstotkov poškodovanega omrežja, celotnega pa naj bi do sredine leta 2016, saj je zaradi delne spremembe tras in tehnologije v nekaterih primerih sanacija vezana na pridobivanje ustreznih dovoljenj.
Na območju Elektra Primorska so večji del sanacije zaključili do konca lanskega leta, del obnove na nizko napetostnem omrežju pa naj bi končali to pomlad. Skupna škoda je znašala 18,8 milijona evrov, žled pa je poškodoval kar desetino napajalnega nadzemnega omrežja.
V Elektru Maribor so doslej odpravili 90 odstotkov škode, popolnoma pa naj bi poškodbe omrežja sanirali v prvi polovici letošnjega leta. Škoda je znašala okoli 12 milijonov evrov, doslej pa so za sanacijo skupaj z intervencijskimi stroški porabili skoraj 8,5 milijona evrov.
V Elektru Celje so imeli za okoli osem milijonov evrov škode, doslej pa so s približno polovico tega denarja sanirali 92 odstotkov srednje napetostnega in 75 odstotkov nizkonapetostnega omrežja. Ostaja jim sanacija objektov, kjer so se odločili za posodobitev omrežja, dela na odpravi poškodb pa se bodo nadaljevala do konca leta.V Elektru Gorenjska je žled poškodoval sto kilometrov in popolnoma uničil približno 22 kilometrov daljnovodnih povezav ter povzročil za več kot 2,5 milijona evrov škode. Velik del poškodb so že odpravili, vse uničene daljnovode pa zdaj nameščajo pod zemljo, kjer imajo že več kot 60 odstotkov omrežja. (pb)