Kot so zapisali v stališču, se Slovenija zaveda, da je spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi najpomembnejša naloga te generacije. Zato pozdravlja Evropski zeleni dogovor kot okvir za določitev pristopa EU k trajnostni rasti, s ciljem preobrazbe EU v pravično in uspešno družbo s konkurenčnim gospodarstvom, ki najkasneje do leta 2050 ne bo ustvarjalo neto emisij toplogrednih plinov in, v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov, zdravje državljanov pa bo zaščiteno pred nevarnostmi, ki izhajajo iz okolja. V tem oziru pozdravlja postopno integracijo Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja v temeljne razvojne dokumente in procese v EU. Prizadevala si bo, da bodo te vsebine primerno upoštevane v napovedanih strateških dokumentih, nacionalne posebnosti in potrebna finančna sredstva pa upoštevane pri določenih ukrepih, ki jih predvideva dogovor.
Prav tako se Slovenija strinja, da se bo morala EU še naprej odzivati tudi na globalni ravni, kjer mora ohraniti vodilno vlogo. Treba bo še bolj krepiti zeleno diplomacijo ter uporabljati trgovinsko politiko, kot orodje za zagotavljanje trajnostnega razvoja. EU bo morala državam v razvoju pri prehodu na zeleno gospodarstvo predvideti dodatno finančno in tehnično pomoč.
Slovenija še posebej podpira delo v zvezi z zeleno agendo za Zahodni Balkan, pri pripravi katere bo aktivno sodelovala, saj je po njenem mnenju treba nameniti večjo pozornost državam v neposredni soseščini.