Cilj predloga je povečati povpraševanje po trajnostnih letalskih gorivih in njihovo ponudbo, hkrati pa zagotoviti enake konkurenčne pogoje na celotnem trgu za zračni prevoz v EU. To je pomemben predlog za usmeritev zračnega prevoza na pot doseganja podnebnih ciljev EU za leti 2030 in 2050, saj so trajnostna letalska goriva dejansko eden glavnih kratko- in srednjeročnih orodij za razogljičenje letalstva. Zagotovil naj bi rešitev, da se presežejo razmere, ki ovirajo njihov razvoj: nizka ponudba in cene, ki so še vedno precej višje od tistih za fosilna goriva.
V začasnem dogovoru so ohranjeni temeljni vidiki predloga Evropske komisije, tudi kar zadeva obseg ravni prispevka k podnebnim ciljem. Med ključnimi elementi dogovora je tako med drugim obveznost dobaviteljev letalskega goriva, da zagotovijo, da vse gorivo, ki je na voljo operaterjem zrakoplovov na letališčih EU, vsebuje minimalni delež trajnostnega letalskega goriva od leta 2025 in minimalni delež sintetičnega goriva od leta 2030, pri čemer naj bi se oba deleža postopno zviševala do leta 2050. Ostaja določitev prehodnega obdobja, ki dobaviteljem goriva omogoča, da pooblastilo za vmešavanje trajnostnih letalskih goriv dosežejo kot tehtano povprečje količin, ki jih dobavljajo v EU. S tem naj bi olajšali organizacijo sektorja med fazo njegovega nastanka, ne da bi to vplivalo na svetovno raven emisij. Ohranja se obveznost operaterjev zrakoplovov, da zagotovijo, da letna količina letalskega goriva, napolnjenega na dotičnem letališču EU, znaša najmanj 90 odstotkov letnih potreb po letalskem gorivu, s čimer bi se izognili praksi prevažanja presežnega goriva ter posledično dodatni teži in z njo povezanim emisijam. Prav tako v dogovoru ostajajo obveznosti poročanja za dobavitelje goriva in operaterje zrakoplovov ter pravila o pristojnih organih, ki jih imenujejo države članice za zagotavljanje izvrševanja te uredbe, in pravila o kaznih.
Na drugi strani pa splošni pristop Sveta EU spreminja tudi nekatere vidike predloga Evropske komisije, da bi s tem olajšali in pospešili razvoj trajnostnih letalskih goriv. In sicer razširja področje uporabe, kar zadeva letališča EU in operaterje zrakoplovov. Razširja področja uporabe, kar zadeva upravičena trajnostna letalska goriva in sintetična goriva za letalstvo. Kar zadeva biogoriva, je področje uporabe razširjeno na druga certificirana biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila in merila glede prihrankov emisij iz direktive o spodbujanju uporabe energije iz OVE, in sicer do največ 70 odstotkov, z izvzetimi biogorivi iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, ter dodanima dvema vrstama goriva (vodikom in sintetičnimi nizkoogljičnimi gorivi za letalstvo), ki se lahko uporabita za doseganje minimalnih deležev iz ustreznega dela uredbe. Uvaja možnosti, da pristojni organi držav članic odobrijo izvzetje iz določb o prevozu presežnega goriva za nekatere lete v primeru resnih in ponavljajočih se operativnih težav ali strukturnih težav z dobavo goriva v skladu z opredeljenimi merili. Spodbujala se bo uporaba vodika na letališčih EU ter vzpostavil sistem EU za označevanje okoljske uspešnosti operaterjev zrakoplovov, ki uporabljajo trajnostna letalska goriva, kar bo potrošnikom pomagalo pri sprejemanju ozaveščenih odločitev, poleg tega pa bo spodbujal okolju prijaznejše lete. Okrepilo se bo zbiranje podatkov in obveznosti poročanja zaradi spremljanja učinkov te uredbe na konkurenčnost operaterjev in platform EU ter izboljšanja znanja o vplivih emisij iz zračnega prevoza, ki niso povezane s CO2. In ne nazadnje se spremembe nanašajo še na nove preudarke, ki naj bi jih Evropska komisija vključila v svoje poročilo leta 2027, vključno z učinkom te uredbe na povezljivost, selitev virov CO2 in izkrivljanje konkurence ter na prihodnjo uporabo vodika in električne energije.
Začasni politični dogovor morata zdaj sozakonodajalca potrditi še uradno.