Vlada je na včerajšnji sprejela nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Gre za finančno najobsežnejši mehanizem iz naslova evropskega svežnja za okrevanje in odpornost Next Generation EU, v okviru katerega bodo Sloveniji na voljo tudi sredstva pobude React-EU, Sklada za pravični prehod in Razvoj podeželja.
Slovenija je v načrtu opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije koronavirusa ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključujejo vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu pa so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji, s čimer bo mogoče spremljati njihovo izvajanje. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno škodovati okolju.
Razvojna področja in komponente v načrtu so: zeleni prehod (OVE in URE v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, čisto in varno okolje, trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo oziroma učinkovita raba virov), digitalna preobrazba (digitalna preobrazba gospodarstva ter digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave), pametna, trajnostna in vključujoča rast (raziskave, razvoj in inovacije, dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje, trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici, ter učinkovite javne institucije) ter zdravstvo in socialna varnost (zdravstvo, socialna varnost in dolgotrajna oskrba ter stanovanjska politika).
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov razpoložljivih nepovratnih sredstev in dobrih 666 milijonov evrov posojil. Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, če bodo za to izkazane potrebe in če bodo pogoji ustrezni. Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023.
Skladno z uredbo o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt zelenim ciljev namenja 43,45 odstotka sredstev, doseganju digitalnih ciljev pa in 20,05 odstotka sredstev.
V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v ta načrt, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna.
Vlada je Službo vlade za evropsko kohezijsko politiko pooblastila, da v postopkih usklajevanja do formalne potrditve načrta s strani Sveta EU na podlagi predloga Evropske komisije, dopolni načrt skladno s pripombami komisije ter dokument administrativno in tehnično dokončno uskladi.
Ob tem je vlada odločila tudi, da bo nacionalni koordinator za izvajanje nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost nov organ v sestavi Ministrstva za finance, ki bo formalno vzpostavljen 1. junija, naloge pa bo začel opravljati
najkasneje do 1. avgusta.