Načrt vsebuje scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, vlogo in pristojnosti pristojnega organa, postopke v primeru krize pri oskrbi z električno energijo, naloge kriznega koordinatorja, posvetovanje z deležniki in preizkuse odziva na izredne razmere.
Evropska uredba o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga z električno energijo. Namen uredbe je vzpostavitev razmer, v katerih bo oskrba z električno energijo v EU odporna na različne dogodke, ki lahko ogrozijo oskrbo.
Na podlagi te uredbe so pristojni organi držav članic zavezani sprejeti in objaviti svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja do 5. januarja 2022 in jih redno posodabljati vsaj na vsaka štiri leta. MzI je na podlagi Zakona o oskrbi z električno energijo v Sloveniji določeno kot pristojni organ za sprejem tega načrta. Operativne naloge v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na tveganja in obvladovanjem tveganj ministrstvo prenese na sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja ter operaterja trga z električno energijo. Tako je družba ELES kot sistemski operater, ki izvaja vlogo koordinatorja pri pripravah, opredelitvi in izvajanju nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v sodelovanju z MzI, pripravila prvi nacionalni načrt pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije.
Po postopku iz uredbe je mreža ENTSO-E v sodelovanju z državami članicami in usklajevalno skupino za električno energijo opredelila in analizirala 31 kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo. Med omenjenimi scenariji je 13 takšnih, ki so glede na morebitno nacionalno in regionalno energetsko krizo relevantni za Slovenijo in so zajeti v nacionalnem načrtu. To so: kibernetski napad na subjekte, priključene na električno omrežje; kibernetski napad na subjekte, ki niso priključeni na električno omrežje; Fizični napad na ključne infrastrukturne zmogljivosti, fizični napad na kontrolne centre, zimske nesreče, vročinski valovi in sušna obdobja, zmrzal, gozdni požar, potres, pomanjkanje fosilnih goriv in pandemija. Poleg tega so to še večje število istočasnih okvar primarnih elementov električnega omrežja in zapletenih kontrolnih mehanizmov električnega omrežja in lokalna tehnična okvara regionalnega pomena
Načrt vsebuje scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, vlogo in pristojnosti pristojnega organa, postopke v primeru krize pri oskrbi z električno energijo, naloge kriznega koordinatorja, posvetovanje z deležniki in preizkuse odziva na izredne razmere. V ta namen je predvidena tudi pomoč med državami članicami v okviru dogovorjenih regionalnih in bilateralnih postopkov. Predpogoj je, da morajo imeti vse države urejen svoj lasten sistem odpornosti, da bodo najprej odporne same, po drugi strani pa posledično sposobne pomagati drugim državam.
Načrt pripravljenosti na tveganje je bil razvit in dogovorjen po posvetovanju z deležniki, in sicer operaterjem distribucijskega sistema, elektrodistrubucijskimi družbami, Agencijo za energijo in operaterjem trga.