Evropska komisija je potrdila seznam 250 energetskih infrastrukturnih projektov, za katere bo v letih 2014–2020 namenjenih 5,85 milijarde evrov.
Projekti bodo državam članicam EU pomagali pri povezovanju njihovih energetskih trgov, omogočili izbiro med raznolikimi energijskimi viri in pripomogli k odpravi energetske izoliranosti nekaterih držav članic. Prav tako bodo zagotovili, da bodo omrežja lahko sprejela vse večje količine energije iz obnovljivih virov, kar bo posledično znižalo emisije CO2.
Seznam zajema do 140 projektov za prenos in skladiščenje električne energije, okoli 100 projektov za prenos in skladiščenje plina ter za utekočinjeni zemeljski plin, poleg tega pa še več projektov na področju nafte in pametnih omrežij. Izvajanje projektov bo podprto s številnimi ugodnostmi. Tako bo pospešeno načrtovanje in hitrejši postopki izdaje dovoljenj (z obveznim triinpolletnim rokom). Vzpostavljen bo enoten nacionalni pristojni organ, ki bo pri postopkih izdaje dovoljenj deloval po načelu 'vse na enem mestu'. Prinaša nižje upravne stroške za nosilce projektov in organe zaradi racionalnejših postopkov okoljske presoje ob upoštevanju zahtev iz zakonodaje EU. Večja bo preglednost in izboljšano sodelovanje javnosti. Prav tako prinaša večjo opaznost in privlačnost za investitorje zaradi izboljšanega regulativnega okvira, kjer so stroški dodeljeni državam, ki imajo od dokončanega projekta največ koristi. Vzpostavljena je tudi možnost finančne pomoči iz instrumenta za povezovanje Evrope. To bo ključno za pritegnitev potrebnih zasebnih in javnih sredstev, ki bodo lahko začela pritekati že leta 2014.
Da bi bil projekt uvrščen na seznam, mora prinesti znatne koristi vsaj dvema državama članicama, prispevati k tržni integraciji in dodatni konkurenci, izboljšati zanesljivost oskrbe in zmanjšati emisije CO2. Za Slovenijo so na seznamu predvidene posodobitve elektroenergetskega omrežja pri Cirkovcah, Divači, Beričevem in Podlogu ter Okroglem. Prav tako so na seznamu tudi plinovodi pri Jelšanah in Kalcah ter Šempetru, Vodicah, Lendavi in Kidričevem.
Plinski terminal v Žavljah izvzet s seznama
Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je izpostavil, da je treba zagotoviti, da so omejena sredstva porabljena smotrno in da gre denar EU tja, kjer lahko ustvari največ koristi za evropske potrošnike. Ob tem upa tudi, da bodo seznam projektov energetske infrastrukture in koristi, ki jih prinašajo, pritegnili več investitorjev.
Dejstvo, da je Evropska komisija pri odločitvi upoštevala tudi pomisleke Slovenije pri pripravi delegiranega akta s prednostnimi energetskimi projekti in na seznam ni uvrstila plinskega terminala v Žavljah, je pozdravilo tudi Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Po njihovem mnenju so k tej odločitvi zagotovo prispevali tehtno utemeljeni predlogi, pa tudi precejšnji napori, ki jih je Slovenija vložila v to, da bi našla sprejemljivo rešitev glede postavitve plinskega terminala v Severnem Jadranu. Evropska komisija na seznam tako ni uvrstila terminala v Žavljah, je pa jasno vključila v seznam tudi opombo, da bo lokacijo plinskega terminala v Severnem Jadranu določila Italija v dogovoru s Slovenijo. Slednje v praksi pomeni, da terminal ne bo zgrajen na območju, ki bi mu Slovenija nasprotovala zaradi negativnih učinkov na slovensko ozemlje, kar je skladno z Resolucijo o strategiji za Jadran, ki jo je državni zbor sprejel leta 2009. To velja tudi za morebitne nove pobude za plinski terminal v Severnem Jadranu. Vendar so za končno odločitev o teh projektih, ki so še v začetni fazi, torej v predhodni fazi izvedljivosti, fazi izvedljivosti ali fazi presoje, še potrebne študije, ki lahko dokažejo, da so projekti tehnično in ekonomsko izvedljivi ter skladni z zakonodajo EU in zlasti okoljsko zakonodajo EU.
Potrditev seznama prednostnih energetskih projektov vseevropskega pomena je pozdravil tudi evropski komisar za okolje Janeza Potočnik ter hkrati ob tem pozdravil tudi doseženi sporazum med Slovenijo in Italijo glede plinskega terminala v Severnem Jadranu, kar je komisiji omogočilo uvrstitev tega projekta na seznam. Kot je pojasnil, se bo tako o natančni lokaciji terminala v Severnem Jadranu Italija odločala v soglasju s Slovenijo. Prav tako bo lahko študija o izvedljivosti o najbolj primernem projektu in možnih lokacijah sofinancirana s pomočjo evropskih sredstev.
Seznam se bo posodabljal na dve leti
Eden izmed razlogov za pripravo Uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (smernice TEN-E) v letu 2011 so bile velike potrebe po naložbah v tovrstno infrastrukturo. Smernice TEN-E oblikujejo strateški okvir za dolgoročno vizijo EU za evropsko energetsko infrastrukturo in uvajajo koncept projektov skupnega interesa. Opredeljujejo devet strateških infrastrukturnih prednostnih koridorjev na področju električne energije, plina in nafte ter tri vseevropska prednostna območja za elektroenergetske avtoceste, pametna omrežja in omrežja za prevoz CO2.
Sprejem končnega seznama s strani komisije je plod temeljitega postopka opredeljevanja in ocenjevanja. Dvanajst regionalnih delovnih skupin, vsaka je pokrivala eno strateško prednostno območje ali koridor, je ocenilo predlagane projekte in do julija 2013 sestavilo regionalni seznam projektov skupnega interesa. Prav tako so se z javnostjo in deležniki, vključno z okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami, posvetovale o glavnih infrastrukturnih ozkih grlih ter o osnutku seznama morebitnih projektov skupnega interesa. Predstavniki držav članic, Evropski mreži sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo in plin (ENTSO-E in ENTSO-G), nacionalni sistemski operaterji prenosnih omrežij in nosilci projektov, nacionalni regulativni organi ter Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) so kot člani regionalnih skupin sodelovali pri pripravi končnega seznama.
Komisija bo sedaj pozorno spremljala izvajanje ukrepov v zvezi z izdajo dovoljenj in gradnjo projektov. Seznam projektov skupnega interesa bo posodobljen na vsaki dve leti, da se vključijo novi potrebni projekti in črtajo zastareli. (pb)