Vlada je včeraj sprejela energetsko bilanco za leto 2020, ki sicer sloni na statističnih podatkih minulih dveh let in napovedih energetskih podjetij. Kot je izpostavljeno v bilanci, bo oskrba z domačimi viri energije tudi letos slonela na velenjskemu lignitu, hidro energiji, lesni biomasi ter električni energiji iz jedrske elektrarne Krško. Ker so potrebe Slovenije po energiji precej večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, bo Slovenija morala približno polovico potreb po energiji pokriti z viri iz uvoza (50,8 odstotka), pri čemer smo v celoti odvisni od uvoza rjavega in črnega premog, antracita, koksa, naftnih proizvodov in zemeljskega plina.
Oskrba z energijo naj bi letos znašala 287,5 PJ in bo za pol odstotka večja v primerjavi z letom 2019 ter 0,2 odstotka manjša kot leta 2018. Pridobljena bo iz: 3700 kt trdnih goriv (-0,4 % v primerjavi z letom 2019), 2240 kt naftnih proizvodov (+0,9 %), 915 milijonov Sm3 zemeljskega plina (+1,5 %), 63903 TJ jedrske energije (+0,6 %), 4452 GWh hidro energije (-0,6 %), 293 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 34854 TJ obnovljivih virov energije z odpadki (-0,2 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2929 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.
Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije bo v letu 2020 znašala 50,8 %. Končna poraba naj bi dosegla 207,6 PJ in bo 0,2 % večja v primerjavi z letom 2019 ter za -1,5 % manjša kot leta 2018. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) naj bi bilo porabljeno 59,3 PJ (+0,5 %, strukturni delež 28,9 %), v prometu 82,5 PJ (+ 1,6 %, delež 40,2 %), v gospodinjstvih 43,1 PJ (-2,6 %, delež 21,0 %) in v ostali porabi 20,1 PJ (+0,4 %, delež 9,8 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 45,6 -odstotnim deležem, sledijo električna energija (23,3 %), obnovljivi viri energije (13,4 %), zemeljski plin (12,2 %), toplota (3,6 %), trdna goriva (0,8 %) in neobnovljivi industrijski odpadki (1,1 %).
V letu 2020 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 3700 kt in bo za -0,4 % manjša kot leta 2019. Prevladoval bo lignit s 87,8 -odstotnim deležem. Večina trdnih goriv (3615 kt) bo v letu 2020 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 85,5 kt, kar je enako kot leta 2019. Od tega bo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 74,9 kt, v gospodinjstvih 0,2 kt, v prometu 0,4 kt, za neenergetsko rabo pa bo ostalo 10,0 kt trdnih goriv.
Slovenija bo letos za pokritje svojih energetskih potreb potrebovala še 2340 kt naftnih proizvodov. Končna poraba teh naj bi znašala 2235 kt, kar bo 0,2 odstotka več kot leta 2019. Največ (80,3 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 377 kt motornega bencina neosvinčenega (-0,1 % glede na 2019), 1348 kt dizelskega goriva (+ 2,1 %) in 13,0 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP - avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu naj bi dosegel 6,1 odstotka, kar je sicer še vedno precej pod želenim deležem..
Letos naj bi potrebovali skupaj še 915,4 milijona Sm3 zemeljskega plina, od tega se bo 171,3 milijona Sm3 porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 744,1 milijona Sm3 in bo za 1,5 odstotka večja v primerjavi z minulim letom. Največ plina bo porabljeno v sektorju industrije (581,1 milijona Sm3 ), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 139,1 milijona Sm3 zemeljskega plina.
Elektrarne naj bi letos proizvedle dobrih 16 TWh električne energije
Domače elektrarne naj bi po energetski bilanci letos proizvedle 16013 GWh oziroma za pol odstotka manj kot lani. Odjemalci naj bi po prvotnih ocenah porabili 13297 GWh ali za 2,8 odstotka manj kot leta 2019. OD tega naj bi industrija porabila 6780 GWh ( -3,5 % v primerjavi z 2019), gospodinjstva 3300 GWh, druga poraba 2899 GWh in promet 223 GWh.
Iz obnovljivih virov (brez hidroenergeije) naj bi predvidoma zagotovili 1 32318 TJ, kar bo za 0,2 odstotka manj kot leto prej. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2020 znašala 2536 TJ, kar bo -0,2 % manj kot leta 2019. V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladujeta les in druga trdna biomasa s 66-odstotnim deležem (-2,6 % glede na leto 2019). Sledijo biodizel 12,7 odstotka, NIO 7,3 odstotka, geotermalna energija 6,5 odstotka, sončna energija 4,3 odstotka, drugi bioplini 2,3 odstotka in drugi OVE (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 0,9-odstotnim deležem. Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije naj bi ob nadaljevanju trenda stabilizacije končne porabe v letu 2020 znašal 22 odstotkov, kar je 3 odstotke manj od ciljnih vrednosti. Za izvajanje podporne sheme bodo na podlagi Energetskega zakona v letu 2021 zagotovljena sredstva v višini 170 milijonov evrov.
Celotna bilanca je dostopna na tem naslovu.