Razloge za dopolnitve Energetskega zakona, ki je v preteklosti doživel že kar nekaj obravnav in tudi odprl razpravo o nekaterih bolj načelnih energetskih vprašanjih, je poslancem uvodoma podal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Kot je dejal, je razlogov za sprejem novele več, med pomembnejšimi pa so tudi očitki Evropske komisije, da v naš pravni red nismo v celoti prenesli Direktive o energetske učinkovitosti stavb in Direktive o energetski učinkovitosti. Zakon je treba uskladili tudi zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije iz leta 2016 in zaradi uskladitve s smernicami za državno pomoč za okolje in energije 2014-2020. Poleg tega pa predlog novele vsebuje še druge ravno tako pomembne spremembe, s katerimi se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri izvajanju trenutno veljavnega Energetskega zakona.
Tako se z novelo zakona med drugim na področju električne energije in zemeljskega plina briše pojem redni cenik, s čimer bo Agenciji za energijo omogočeno, da bo lahko vodila primerjavo vseh cenikov dobaviteljev in ne samo rednih cenikov, kot je bilo to določeno sedaj. V zakonu je tudi izrecno izpostavljeno, da je zavajajoč in nepošten način prodaje električne energije in zemeljskega plina prepovedan tudi preko posrednikov, s čimer bodo dobavitelji spodbujeni k poštenemu načinu prodaje. Dodaja se ustrezna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v sistemu naprednega merjenja, s čimer se zakon usklajuje z uredbo GDPR z ustrezno zakonsko osnovo. Daje se ustrezno zakonsko podlago tudi za sprejem uredbe, s katero bo Vlada Republike Slovenije določila vrsto naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in električne energije, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Predpisuje se tudi ustrezna zakonska podlaga za samooskrbo z električno energijo proizvedeno iz obnovljivih virov energije, saj obstoječa uredba ni bila dovolj jasna, predvsem pa ni bila dovolj ambiciozna. Z dopolnitvami zakona se razširi nabor upravičenih vlagateljev vlog na razpise Agencije za energijo za dodelitev sredstev iz podporne sheme za obnovljive vire energije tako, da se izkoristi ves možni potencial družb, ki postavljajo naprave na obnovljive vire energije, na način, da lahko tudi oni kandidirajo s projekti, ki jih nameravajo izvesti v sodelovanju z investitorji in podobno. Mag. Kumer je na koncu še poudaril, da predlog novele sledi evropskim trendom prehoda v nizkoogljično družbo in pomeni pomemben korak k usklajenosti z evropskim pravnim redom ter aktivnem vključevanju okoljsko ozaveščenih odjemalcev v ta proces.
Sicer je največ polemik tudi tokrat sprožila uvedba plačljive primarne regulacije. Odslej bodo namreč lahko tisti, ki izpolnjujejo pogoje, to so predvsem hidroelektrarne ter Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana, za zagotavljanje te storitve prejeli plačilo, podobno, kot je to urejeno v drugih evropskih državah.