Ta nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb.
Strategija naslavlja ambiciozen izziv doseganja podnebne nevtralnosti, vendar hkrati ponuja posameznikom, družbi in gospodarstvu veliko priložnosti, znotraj katerih bo doseženih veliko sočasnih pozitivnih učinkov, kot so zmanjšanje vpliva na okolje, ohranjena narava, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti, nove razvojne priložnosti na skupnih energetskih trgih, obvladovanje stroškov in s tem energetske revščine, zagotavljanje zelenih delovnih mest, dvig konkurenčnosti podjetij in zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja.
Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost in odporna družba na podnebne spremembe na temeljih trajnostnega razvoja.
Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte. Slovenija bo učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Postala bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.
Strategija določa, da bo Slovenija do leta 2050 zmanjšala emisije za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 in izboljšala ponore, hkrati pa pospešila izvajanja politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev.
Dolgoročna strategija nakazuje jasno pot dolgoročnega razvoja Slovenije na področju podnebnih sprememb ter s tem povečuje predvidljivost podjetij, vlagateljev in potrošnikov v zeleni prehod gospodarstva, torej v smer neto-ničelnih emisij, pospešenega prehoda na OVE, opuščanja rabe fosilnih goriv in zmanjševanja končne rabe energije. Izvedbena zakonodaja in drugi ukrepi, ki se bodo nadgrajevali in dodatno sprejeli po sprejemu dolgoročne strategije, pa bodo še dodatno opredelili predvidene spremembe v sektorjih energetike, prometa, industrije, široke rabe, kmetijstva in odpadkov. Nadgradnja že obstoječih podnebnih ukrepov bo imela v Sloveniji na okolje velik in pomemben vpliv, saj bo sveženj podnebnih ukrepov prispeval k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Te se v Sloveniji že izražajo, zato je za trajnostni razvoj Slovenije ključno čim prejšnje sledenje zastavljenim ciljem v podnebni strategiji in za dosego ciljev, učinkovito sistemsko izvajanje potrebnih ukrepov v vseh sektorjih.
Dodatne investicije v določenih sektorjih se odražajo v večji energetski učinkovitosti in zato zmanjšujejo porabo energije, kar lahko ugodno vpliva na povečano varčevanje tako gospodinjstev kot podjetij. Vlaganje v zelen razvoj bo povečalo gospodarske aktivnosti, kar bo predvidoma povišalo zaposlenost v slovenskem gospodarstvu. Za zagotavljanje pravičnega prehoda bo zelo pomembno tudi oblikovanje in izvajanje politik, ki prispevajo k zmanjševanju neenakosti v družbi, kar se bo odražalo v področni zakonodaji.
Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu, Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje te dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje.