Kot so sporočili z vlade, bi morale države članice EU na podlagi evropske direktive sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov. Gre za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in se prenesejo na cene električne energije, pod pogojem, da so takšni finančni ukrepi v skladu s pravili o državni pomoči in zlasti ne povzročajo neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu. Slovenija tovrstnih finančnih ukrepov do zdaj, kljub zakonskim možnostim, še ni sprejela, številne druge evropske države pa so, kar lahko slovenska podjetja v zadevnih sektorjih postavlja v slabši konkurenčni položaj. Zakona o varstvu okolja med drugim navaja, da se lahko sredstva Sklada za podnebne spremembe, pridobljena z dražbo pravic do emisije, med drugim porabijo tudi za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov in, tudi, da vlada določi način in pogoje dodelitve tega nadomestila. Namen sredstev za kritje posrednih stroškov je pomoč sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisije CO2, za nadomestitev povišanj cen električne energije, ki so posledica vključitve stroškov emisij toplogrednih plinov zaradi sistema Unije za trgovanje s pravicami do emisije, v katerega je vključen tudi energetski sektor. Vlada je s tem namenom zato izdala Uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisije CO2. Po prvih ocenah naj bi bilo potencialnih upravičencev do tega nadomestila med 10 in 25, pri čemer bodo upravičenci na podlagi uredbe v prilogi prejeli nadomestilo za kritje posrednih stroškov za leta 2022, 2023 in 2024. Na podlagi uredbe se nadomestilo za kritje posrednih stroškov upravičencem izplačuje za preteklo leto, pri čemer mora vsak upravičenec zmanjšati ogljični odtis porabe električne energije na svoji napravi tako, da vsaj 30 odstotkov porabe električne energije na napravi v preteklem koledarskem letu zagotovi iz nizkoogljičnih virov. Poleg tega vsak upravičenec najpozneje v dveh letih od prejema zadnjega nadomestila zagotovi porabo celotnega nadomestila, ki ga je prejel za celotno obdobje upravičenosti do nadomestila, za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov na ozemlju Republike Slovenije, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti na svoji napravi ali za neposredne ali posredne naložbe za zmanjševanje procesnih emisij toplogrednih plinov ter emisij drugih onesnaževal na svoji napravi.
Na omenjeno uredbo so se že odzvali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, pri čemer je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal izrazila zadovoljstvo, da so večletna prizadevanja GZS vendarle obrodila sadove. Kot je dejala, so slovenska energetsko intenzivna podjetja zaradi neizrabe te možnosti v minulih letih izgubila več deset milijonov evrov, zdaj pa bodo končno dobila možnost povračila sredstev, ki jih morajo vlagati v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S tem se sedaj tudi izenačujejo kriteriji državne pomoči pri trgovanju z emisijami toplogrednih plinov (ETS) slovenskih energetsko intenzivnih podjetij s tujimi konkurenti.
Slovenska shema, ki jo je pred nekaj več kot tednom dni odobrila Evropska komisija, in jo je sedaj slovenska vlada prenesla v uredbo, je sicer vredna dobrih 99 milijonov evrov. Namenjena bo delnemu nadomestilu energetsko intenzivnim podjetjem za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov med letoma 2022 in 2024. Sredstva, ki jih bodo upravičena podjetja prejela, pa morajo ta v celoti nameniti zelenemu prehodu.