Kot so sporočili z vlade, so cene električne energije na borzah že od oktobra lani višje za okoli 400 odstotkov v primerjavi s cenami iz prve polovice leta 2021 in dolgoletnimi povprečji. Zaradi potencialnih motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom lahko pričakujemo tudi nadaljnjo rast cen zemeljskega plina, posledično pa tudi cene električne energije na borzah temu sledijo s približno dvakratno vrednostjo. Trenutno cene električne energije znašajo okoli 400 evrov za MWh. Kljub nekaterim podražitvam v zadnjem času, so trenutne cene za gospodinjstva še vedno precej nižje od tržnih in temeljijo še na cenah izpred krize. Cene za gospodinjstva se med dobavitelji tudi precej razlikujejo, pri čemer je razlika med najugodnejšim in najdražjim ponudnikom tudi več kot dvakratna. V nekaterih primerih je opazen tudi trend, da dobavitelji uvajajo dražje tarife za nove odjemalce, za stare pa ohranjajo nižje. Dobavitelji se zaradi velikih razlik v cenah namreč pripravljajo na morebitne večje navale novih odjemalcev, ki so bili prej uporabniki dražjih dobaviteljev oziroma tistih dobaviteljev, ki so prenehali z dejavnostjo.
Vlada ob tem ugotavlja, da gre pri trenutnih gibanjih cen na trgu za hude motnje in ne za redna sezonska nihanja, zato je sprejela tudi določene ukrepe kontrole cen na tem področju. Nova vladna uredba tako določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske odjemalce in za male poslovne odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb oziroma skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo za gospodinjske odjemalce in za porabo v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb in skupnih prostorih v mešanih večstanovanjsko-poslovnih stavbah znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,11800 evra za kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,08200 evra za kWh in za enotno dnevno tarifno postavko 0,09800 evra za kWh.
Najvišja dovoljena cena za električno energijo za odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW, ki niso gospodinjski odjemalci, znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,13800 evra za kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,09900 evra za kWh, za enotno dnevno tarifno postavko pa 0,12400 evra za kWh.
Ministrstvo za infrastrukturo bo poleg tega do 1. avgusta pripravilo še predlog spremembe Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, na podlagi katere se bo gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem električne energije za čas uporabe Uredbe o določitvi cen električne energije obračunavalo le polovico tega prispevka. Vlada pa bo poleg omejevanje cene električne energije v času uporabe uredbe znižala tudi davčno stopnjo DDV na 9,5 odstotka in ohranila 50-odstotno znižanje trošarin, kar naj bi vse skupaj odjemalcem prineslo precejšnje prihranke.
Predlagani ukrepi prinašajo odjemalcem znatne prihranke
Tako naj bi po izračunih za povprečnega gospodinjskega odjemalca na letni ravni to predstavljalo med 15 do 30 odstotkov (od 110 do 334 evrov) prihranka oziroma do kar 56 odstotkov (do 1000 evrov) prihranka na letni ravni za tiste, ki so sedaj pri najdražjem dobavitelju. Za povprečnega malega poslovnega odjemalca pa bo regulacija ob upoštevanju trenutnih cen na letni ravni predstavljala od 2 do 37 odstotkov prihranka (od 50 do 1760 evrov). Precejšnji prihranki se obetajo tudi za večstanovanjske stavbe, ki so danes pri najdražjem dobavitelju, in sicer naj bi ti na letni ravni prihranili do 36 odstotkov oziroma okoli 400 evrov.
V vladi ob tem poudarjajo, da se glede na tržne razmere tudi v letu 2023 pričakujejo nove podražitve električne energije, a se cene zaradi sprejete uredbe pri nas ne bodo zviševale. Tako bodo gospodinjski odjemalci, večstanovanjske stavbe in mali poslovni odjemalci v resnici v prihodnjem letu prihranili še več, pri čemer naj bi ti dodatni prihranki znašali okoli 400 evrov za povprečno gospodinjstvo, okoli 800 evrov za male poslovne odjemalce in okoli 500 evrov za večstanovanjske stavbe. Vlada je ob tem dobavitelje tudi zavezala, da v času uporabe te uredbe ne smejo prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Prav tako ne smejo odkloniti sklenitve pogodbe o dobavi z novimi odjemalci, ki tudi ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja. Uredba bo veljala od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023.
Napovedana ustanovitev kriznih skupin za delovanje plinskega in elektroenergetskega sektorja
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je ob predstavitvi uredbe še povedal, da je to šele prvi paket ukrepov na področju električne energije, in napovedal, da bo vlada dodatne ukrepe na področju električne energije in tudi zemeljskega plina obravnavala v naslednjih 14 dneh. Vlada je sicer že obravnavala tudi aktualne razmere na energetskem trgu in s ciljem blažitve škodljivih posledic občutnega zmanjšanja dobave zemeljskega plina, ministru, pristojnemu za energijo, naložila ustanovitev posebnih skupin za delovanje plinskega in elektroenergetskega sistema v kriznih razmerah. V krizni skupini bodo vključeni tudi drugi vladni resorji in organi, prav tako pa predstavniki gospodarskih združenj in drugih organov.
Vlada je pristojnega ministra tudi zadolžila, da skupaj s sistemskim operaterjem in distribucijskim operaterjem pripravi preventivne in pripravljalne ukrepe za izvajanje kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo in načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1000 MW do leta 2025.