Vlada je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, s čimer je nekoliko omilila administrativne ovire glede možnosti gradnje naprav na obnovljive vire energije. Sprememba uredbe namreč dopušča gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn, če je pridobljeno vodno soglasje, in so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa. Kot so izpostavili na vladi, sodijo vetrne in sončne elektrarne med obnovljive vire energije, kar pomeni, da je njihova uporaba skoraj neomejena, saj se energija zajema iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje in veter.
Kot je znano, ima Slovenija zastavljen krovni nacionalni cilj, do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije. Po začasnih revidiranih podatkih Statističnega urada je bil delež OVE v bruto končni rabi energije v letu 2019 21,7-odstoten, kar je sicer bilo za 0,8 odstotne točke več kot v letu 2018, še vedno pa precej daleč od zastavljenega cilja. Temu bi se lahko letos zaradi ukrepov in ustavitve gospodarskih dejavnosti ter posledično zmanjšanja porabe električne energije sicer nekoliko bolj približali, kar pa še zdaleč ne pomeni, da ni treba odločneje ukrepati na vseh področjih rabe energije.
Kot pravijo na vladi, je ključen način za doseganje ciljev OVE na področju električne energije v za okolje prijaznem načinu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji toplote, saj zajemanje OVE ne izčrpa njegovega vira. Obnovljivi viri energije so okolju prijazni, pridobivanje energije iz njih pa ne pušča umazanije, izpušnih plinov ali strupenih odpadkov. S sprejeto uredbo so dane možnosti za zmanjševanje administrativnih ovir pri pripravi dokumentacije za postavitev vetrnih in sončnih elektrarn tudi na vodovarstvenih območjih.